VSL sklep III Ip 1477/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na rubež dolžnikove plače.

2Zoper sklep se pravočasno vlaga pritožbo po svoji pooblaščenki upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da iz sodnega/poslovnega registra Republike Slovenije izhaja, da je dolžnik direktor družb T., d. o. o., in B. d. o. o. Navaja, da je z vlogo z dne 9. 2. 2012 predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem vseh prejemkov, ki jih dolžniku izplačujeta navedeni družbi kot direktorju. Navaja, da dolžnik v družbah ni zaposlen in ni zavarovan iz naslova redne zaposlitve, ima pa kot direktor terjatve do družb, ki mu izplačujeta prejemke, ki niso izvzeti iz izvršbe (npr. pogodba o delu, potni stroški, dnevnice, nagrade, ...). Meni, da lahko v skladu s 4. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče pridobi med drugim tudi podatke davčne uprave iz dohodninskih napovedi za zadnje tri leta, iz katerih bi bili razvidni dohodki dolžnika. Trdi, da je glede na vse navedeno sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo določbe ZIZ. Priglaša stroške pritožbe.

3V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžniku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na plačo izdalo na podlagi ugotovitve, da dolžnik ni zaposlen. Odločitev je pravilna. Zaradi preglednosti višje sodišče po vpogledu v spis povzema pomembnejša procesna dejanja strank in sodišča prve stopnje v predmetni zadevi:

- upnik je v prvotnem predlogu za izvršbo z dne 8. 1. 2003 predlagal izvršbo z rubežem denarnih prejemkov, ki jih je dolžniku izplačeval takratni delodajalec, in s prenosom zarubljenega dobroimetja na transakcijski račun upnika,

- predlagana izvršba je bila dovoljena s sklepom z dne 21. 2. 2003

- upnik je 10. 10. 2003 predlagal dodatno izvršbo z rubežem, ocenitvijo in prodajo premičnih svari,

- nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je bilo dovoljeno 25. 3. 2004,

- upnik je 26. 11. 2004 predlagal dodatno izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev na njegovem osebnem računu pri V. d. d. in s prenosom dobroimetja na račun upnika,

- nadaljevanje izvršbe z navedenim novim izvršilnim sredstvom je bilo dovoljeno s sklepom z dne 15. 1. 2005,

- s sklepoma z dne 6. 2. 2008 je bila ustavljena izvršba na navedenem bančnem računu ter izvršba na premičnine dolžnika.

Nato je 9. 2. 2012 upnik po pooblaščenki sodišče obvestil (obvestilo sodišču na list. št. 34) o novem dolžnikovem dolžniku - družbah 1. T. d. o. o., ter 2. B. d. o. o.. V zvezi s tem je predlagal, da se izvršba z rubežem plače nadaljuje na vse prejemke, ki jih dolžniku izplačujeta navedena dolžnikova dolžnika kot direktorju in se jima sklep o izvršbi z vsemi pripadajočimi sklepi nemudoma pošlje v izvrševanje. Navedeni družbi sta z dopisoma z dne 28. 8. 2012 z naslovom „vrnitev sklepa o izvršbi“ sodišču sporočili, da dolžnik ni v delovnem razmerju pri njiju niti ne prejema nikakršnih prihodkov, s katerimi bi bilo mogoče izvršiti plačila na podlagi sklepa o izvršbi.

7Poslovodne osebe (direktorji) kot člani poslovodstva gospodarskih družb vodijo posle in jo zastopajo v pravnem prometu, pri tem statusna zakonodaja določa pristojnosti, obveznosti in odgovornosti osebe kot direktorja gospodarske družbe ter njegova razmerja do drugih organov družbe. Glede ureditve pravic in obveznosti med gospodarsko družbo in direktorjem, ki presegajo ta statusno pravni vidik, predvsem glede ureditve obveznosti družbe do direktorja, pa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) odkazuje na pogodbo med družbo in direktorjem.(1) Ta pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, je lahko katera izmed pogodb civilnega prava ali pogodba o zaposlitvi v smislu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR).

8V predmetni zadevi glede na poizvedbo sodišča (ZZZS) ter tudi glede na pritožbene navedbe ni dvoma, da dolžnik v družbah, ki jih je navedel upnik v svojem obvestilu z dne 9. 2. 2012, ni v delovnem razmerju oziroma nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Glede na to na njegove prejemke ni mogoča t. i. izvršba na plačo, kot jo je predlagal upnik v prvotnem predlogu za izvršbo, in ki se zanjo uporabljajo posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke iz 6. točke devetega poglavja drugega razdelka ZIZ. Ta postopek je izjema od siceršnje izvršbe na denarno terjatev, ko sodišče s sklepom o izvršbi terjatev najprej zarubi (rubež), nato pa jo šele prenese na upnika (prenos). Pri izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke je postopek krajši, saj sodišče opravi rubež in prenos z enim sklepom. Navedeni posebni postopek izvršbe se skladno z določbo drugega odstavka 128. člena ZIZ uporablja za izvršbo na plačo ter smiselno tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke z naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače. Ni pa mogoča uporaba teh določb za prejemke, ki jih prejema dolžnik kot direktor na podlagi katere od civilnopravnih pogodb, saj ne gre za stalne denarne prejemke v smislu citirane določbe, za katere je značilno, da se enako kot plača delavca v delovnem razmerju prejemniku (npr. upokojencu, brezposelni osebi,...) s strani drugega izplačevalca izplačujejo v rednih časovnih razmikih, običajno mesečnih, ter tako zaradi predvidljivosti njihovega izplačevanja v prihodnosti omogoča poseben način opravljanja izvršbe, pri katerem se od sukcesivno izplačanih stalnih denarnih prejemkov dolžnika upniku ob vsakem izplačilu odteguje določen denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je bila dovoljena izvršba.(2)

9Ker torej upnik v predmetni zadevi ne more voditi izvršbe na plačo oziroma druge stalne denarne prejemke v smislu 6. točke devetega poglavja ZIZ, ker dolžnik nima stalnih prejemkov iz delovnega razmerja ali drugih stalnih prejemkov, ki bi jih redno prejemal od drugega izplačevalca (pokojnine, nadomestila med brezposelnostjo), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izvršbo na plačo ustavilo. Ob tem je treba dodati, da je seveda tako kot na katerokoli drugo denarno terjatev mogoče na denarne terjatve dolžnika do navedenih dveh družb poseči skladno z določbami devetega poglavja ZIZ, ki se nanašajo na rubež (navadne) terjatve (3., 4. in 5. točka tega poglavja), če seveda upnik to predlaga.

10Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Več o tem: D- Senčur-Peček, Je pogodba o opravljanju funkcije direktorja lahko pogodba o zaposlitvi?, Podjetje in delo, 2010, št. 5, str. 835 in nasl., A. Cvetko: Odprta vprašanja pri sklepanju in odpovedi pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami, Podjetje in delo, 2005, št. 6, str. 1608 in nasl.

(2) Glede tega, kaj sodi med „druge stalne denarne prejemke“ prim. D. Volk, Obseg izvršbe na plačo (in druge stalne denarne prejemke), Pravna praksa, 2010, št. 32, str. 6, V. Pavlica: Izvršba na plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja z drugega zornega kota, Pravna praksa, 2010, št. 35, str. 8, mag. S. Kerčmar: Rubež materialnih stroškov - sprenevedanje ali neustrezna zakonska ureditev, Pravna praksa, 2011, št. 45, str. 10.