VSM sklep I Ip 1275/2012

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka tako spremeni, da se znesek 812,82 EUR nadomesti z zneskom 501,89 EUR.

V ostalem se pritožba zoper 3. in 5. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrne in se 5. točka izreka potrdi.

Dolžnika sta dolžna v 8 dneh od vročitve tega sklepa upnikom povrniti 104,60 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v delu, ki ni predmet pritožbene graje, ugovoru dolžnikov delno ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1833/2010 z dne 30. 1. 2012 raveljavilo v delu, kjer se dolžnikoma nalaga, da v roku 8 dni odstranita ograjo z neupravičeno ograjenega dela nepremičnine parc. št. … k.o. Č. ter da na transakcijski račun pooblaščenca upnikov založita znesek 2.921,05 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem, da upnik ali nekdo drug opravi odstranitev te ograje, predlog za izvršbo pa v tem obsegu zavrnilo; nadalje je sklep o izvršbi v stroškovnem delu spremenilo tako, da se stroški upnikov odmerijo na 140,45 EUR (vse 1. točka izreka). V ostalem (negrajanem delu odločitve) je prvostopno sodišče ugovor zavrnilo in odločilo, da se izvršba nadaljuje v delu, kjer je dožnikoma (katerih poimenovanje je popravilo) naloženo, da upnikom v roku 8 dni vrneta v posest (prej) neupravičeno ograjen del nepremičnine parc. št. … k.o. Č., in kjer je dovoljena izterjava izvršilnih stroškov (2. točka izreka). Upnikom je naložilo, da so dolžni dolžnikoma v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 812,82 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Nadalje je odločilo, da dolžnika krijeta sama svoje stroške tega ugovornega postopka (4. točka izreka), medtem ko upniki sami nosijo svoje stroške, priglašene v odgovoru na ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi opr. št. In 1210/2006 z dne 12. 3. 2007 ter stroške, priglašene v vlogah z dne 5. 6. 2007, 4. 9. 2007 in 6. 2. 2012 (5. točka izreka).

2Zoper 3. točko (priznanje izvršilnih stroškov dolžnikov) in 5. točko obrazložitve prvostopnega sklepa (zavrnitev izvršilnih stroškov upnikov) se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujejo upniki. Napačna je po mnenju pritožnikov prvostopna odločitev, da morajo dolžnikom povrniti izvršilne stroške, odmerjene v 3. točki izreka, ker naj bi jima jih neutemeljeno povzročili. Navajajo, da je sicer Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 8. 4. 2010 ugodilo pritožbi dolžnikov, vendar ne iz vsebinskih ampak iz procesnih razlogov, v ponovnem odločanju pa je praktično v celoti ugodilo predlogu upnikov. Poudarjajo, da je odločilno načelo končnega uspeha, zato je povsem nepomembno, ali je stranka uspela s posameznim pravdnim dejanjem. Ob upoštevanju navedenega temeljnega načela pri odmeri stroškov postopka sodišče prve stopnje po prepričanju pritožnikov dolžnikoma ne bi smelo priznati nobenih izvršilnih stroškov, poleg tega pa bi moralo priznati priglašene stroške upnikov, ki jih je v izpodbijani 5. točki izreka neutemeljeno zavrnilo. Podrejeno upniki še poudarjajo, da so bili dolžnikom sicer izvršilni stroški priznani tudi v preveliki višini, saj je mogoče priznati le pravočasno priglašene in potrebne stroške. Nadalje podrobno konkretizirajo, katere postavke izvršilnih stroškov dolžnikov so bile le-tem v izpodbijanem delu sklepa neupravičeno ali previsoko priznane. Primarno predlagajo spremembo izpodbijane odločitve, tako da se 3. točka sklepa razveljavi, dolžnikom pa naloži v plačilo vse stroške upnikov, ki so bili sicer v 5. točki izreka sklepa zavrnjeni. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

3Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Na podlagi sicer pravilno ugotovljenega pravno relevantnega dejanskega stanja pa je bilo pri odmeri pravdnih stroškov dolžnikov zmotno uporabljeno materialno pravo, saj so jim bile posamezne priglašene postavke izvršilnih stroškov priznane povsem neutemeljeno, izvršilni stroški za posamezna opravila pa so bili odmerjeni previsoko, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

6V obravnavani zadevi je bil predlog za izvršbo vložen v imenu pravne prednice sedanjih upnikov, ki je bila v času vložitve predloga za izvršbo že pokojna. Celotni prvi del postopka (ki se je vodil pod opr. št. In 1210/2006) je bil tako z vidika aktivnosti dolžnikov vsebinsko namenjen dokazovanju neobstoja aktivne legitimacije osebe, ki je bila označeno za upnico v postopku. Dolžnika sta z navedenim uspela (sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1465/2009 z dne 8. 4. 2010, s katerim je bil prvotno izdani sklep o izvršbi razveljavljen ravno iz teh razlogov). Tudi po presoji sodišča druge stopnje je zato povsem sprejemljiva izpodbijana prvostopna odločitev, da gredo vsi do tega trenutka dolžnikoma nastali izvršilni stroški v breme upnikov, ki so jih dolžnikoma neutemeljeno povzročili (zadnji odstavek obrazložitve prvostopnega sklepa na strani 5). Sodišče prve stopnje je sicer prvotni sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem so kot upniki nastopale druge osebe (sedanji upniki), tako spremenjen predlog za izvršbo v osebi upnika po razveljavitvi prvotnega sklepa o izvršbi pa je dejansko štelo kot nov predlog za izvršbo, ki ga je tudi vodilo pod novo opravilno številko (list. št. 80 spisa). Zato po presoji sodišča druge stopnje izpodbijana stroškovna odločitev, da se vsi do tega trenutka nastali izvršilni stroški dolžnikov naložijo v plačilo upnikom (pravnim naslednikom prvotne upnice), pravzaprav niti ne predstavlja odstopa od načela končnega uspeha kot odločilnega načela pri odmeri stroškov postopka, če se kot konec postopka (In 1210/06) šteje razveljavitev prvotnega sklepa o izvršbi. Posledično je pravilna tudi izpodbijana prvostopna odločitev (vsebovana v 5. točki prvostopnega sklepa), da upniki krijejo sami svoje izvršilne stroške iz tega postopka, nastale zaradi njihovega napačnega ravnanja (četrti odstavek obrazložitve prvostopnega sklepa na strani 6). Utemeljeno je tudi nepriznavanje priglašenih stroškov upnikov za navajanje podatkov, ki bi morali biti v izvršilnem postopku že predhodno navedeni (zadnji odstavek obrazložitve prvostopnega sklepa).

7Slediti pa je pritožbeni graji, da so bile dolžnikoma za postopek, ki se je vodil pod opr. št. In 1210/2006, posamezne postavke izvršilnih stroškov priznane neutemeljeno oz. v preveliki višini. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je mogoče v povrnitev priznati le priglašene (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer se mora v izvršilnem postopku povrnitev stroškov načeloma zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina (sedmi odstavek 38. člena ZIZ). Utemeljena je zato pritožbena graja, da dolžnikom za sestavo ugovora pripada zgolj pravočasno priglašenih 150 točk in ne naknadno priglašenih 300 točk. Za urgenco dolžnikov z dne 3. 7. 2007 ter vlogo z dne 3. 7. 2007 je mogoče dolžnikom priznati v povrnitev le stroške ene od teh vlog, saj bi morala dolžnika navedbe iz obeh pisanj združiti, glede na to, da sta bili obe poslani na isti dan. Ker gre po vsebini zgolj za kratke dopise sodišču, v katerih dolžnika predlagata razveljavitev obvestila o rubežu, izdanega na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, kakor tudi urgirata na takojšnjo izdajo sklepa o ugovoru zoper predlog za izvršbo, jima za navedeno opravilo pripada le 20 točk (4. točka Tar. št. 39 takrat veljavne Odvetniške tarife – v nadaljevanju OT) in ne dvakrat po 50 točk, kot jima jih je v povrnitev neutemeljeno priznalo sodišče prve stopnje. Podobno velja za vlogo z dne 13. 8. 2007 (urgenca za razveljavitev obvestila o rubežu), za kar sta dolžnika upravičena do povrnitve le 20 točk (in ne 50 točk, kot je bilo odločeno na prvi stopnji). Ker v vlogi z dne 20. 8. 2007 dolžnika nista priglasila nobenih stroškov, jima le-teh (20 točk), naknadno priglašenih šele v letu 2012, ni mogoče priznati (sedmi odstavek 38. člena ZIZ). Utemeljena je tudi pritožbena graja glede stroškov vloge dolžnikov z dne 8. 3. 2010 v višini 225 točk. Gre za obrazloženo vlogo, v kateri dolžnika sodišče obveščata, da nista več lastnika spornih nepremičnin zaradi prodaje le-teh. Ker stroški te vloge niso nastali v zvezi z nepravilno označbo upnika, jih slednjim ni mogoče naložiti v povrnitev. Po drugi strani pa je bila dolžnikom sodna taksa za pritožbo z dne 23. 9. 2009 v postopku In 1210/2006 pravilno priznana v višini 100,00 EUR, kolikor sta iz tega naslova v tem postopku glede na dokazila o plačilu v spisu tudi plačala (plačilni nalog na list. št. 63 spisa).

8Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje v izpodbijani 3. točki prvostopnega sklepa dolžnikom za odvetniške storitve priznalo 505 točk preveč, kar je narekovalo spremembo tega dela prvostopnega sklepa tako, da se izpodbijano upnikom naloženo plačilo izvršilnih stroškov dolžnikov (812,82 EUR, kot to podrobneje izhaja iz drugega odstavka obrazložitve prvostopnega sklepa na strani 6) v tem obsegu zniža. Glede na navedeno so dolžni upniki dolžnikom od na prvi stopnji priznanih 1.095 točk upoštevaje utemeljenost pritožbene graje povrniti le 590 točk. Ostali na prvi stopnji odmerjeni pravdni stroški dolžnikov po višini niso bili izrecno grajani, sicer pa je tudi uradni materialnopravni preizkus pokazal, da so bili odmerjeni pravilno. Izvršilni stroški dolžnikov, do povrnitve katerih so le-ti upravičeni, tako upoštevaje vrednost točke znašajo 270,81 EUR, skupaj z 2% materialnih stroškov, 10% dodatka za zastopanje dveh strank in 20% DDV pa 364,62 EUR, ob prištetju plačanih sodnih taks (137,27 EUR – drugi odstavek obrazložitve prvostopnega sklepa na strani 6) pa 501,89 EUR. Odločitev sodišča druge stopnje o spremembi izpodbijanega dela prvostopne odločitve (3. točke izreka) v opisani smeri temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, o potrditvi 5. točke izreka pa na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9Upniki so se v svoji pritožbi zavzemali za razveljavitev 3. točke izpodbijanega sklepa v celoti (in posledično spremembo prvostopne odločitve v točki 5 ter priznanje upnikom njihovih priglašenih izvršilnih stroškov iz tega dela postopka za posamezne vloge, kar glede na podatke v spisu – list. št. 17 (204,56 EUR), list. št. 19 (11,90 EUR), list. št. 31 (370,23 EUR) in list. št. 95 (56,18 EUR) znaša skupaj 642,87 EUR). Ker je sodišče druge stopnje upnikom v plačilo naložene izvršilne stroške dolžnikov le nekoliko znižalo (za 310,93 EUR), znaša njihov skupni pritožbeni uspeh le 21 %. V tem obsegu so upravičeni do povrnitve priglašenih in za pritožbo potrebnih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Le-ti znašajo: pritožba 300 točk (kamor so že zajeta neutemeljeno samostojno priglašena opravila končnega poročila strankam in potrditve pravnomočnosti), 20% povečanje za zastopanje 3 strank (60 točk), kar skupaj z 2% materialnih stroškov in 20% DDV znaša 440,64 EUR, ob upoštevanju sodne takse (57,47 EUR) pa 498,11 EUR. Glede na njihov pritožbeni uspeh so upniki upravičeni do povrnitve 104,60 EUR pritožbenih stroškov.