VSL sklep PRp 266/2013

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v odločanje sodišču prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Trebnjem odločilo, da se ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, kar je zagovornik predlagal hkrati s pritožbo zoper sodbo PR 7/2012 z dne 22. 8. 2012. Iz razlogov izhaja, da je sodišče tako odločilo, ker je ugotovilo, da je bila sodba PR 7/2012 z dne 22. 8. 2012 vročena 24. 8. 2012 in je pritožbeni rok potekel 4. 9. 2012, medtem ko je obdolženec vložil zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje 4. 1. 2013, torej štiri mesece po tem, ko je sodba postala pravnomočna oziroma od dneva, ko je potekel pritožbeni rok, medtem ko 89. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP) navaja, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec preko zagovornikov ter uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, to je pritožbeni razlog po 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Navaja, da je sodišče dejstva glede vročitve in posledično poteka pritožbenega roka ugotovilo zmotno, saj je iz ovojnice sodbe z dne 22. 8. 2012 razvidno, da je bila pošiljka oddana na pošto 19. 11. 2012 in je bila 20. 11. 2012 poskušana vročitev, nato pa je 21. 11. 2012 pričel teči petnajstdnevni rok za dvig pošiljke. Čeprav se obdolženčeva mati ne spominja, kdaj je pošiljko prevzela, pa to vsekakor ni bilo pred 21. 11. 2012. Ker je obdolženi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil 4. 1. 2013, ga je tako vložil znotraj objektivnega in tudi subjektivnega roka, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje navedbam sodišča prve stopnje, da se po določilih 67. člena ZP-1 tudi v postopku o prekršku uporabljajo v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje določila 89. člena ZKP, pri čemer drugi odstavek 89. člena ZKP določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Vendar pa ima pritožnik prav, da je sodišče zmotno ugotovilo, kdaj je prišlo do zamude roka. Pregled spisovnega gradiva namreč pokaže, da je Okrajno sodišče v Trebnjem najprej poslalo obdolžencu prepis izreka sodbe PR 7/2012 z dne 22. 8. 2012 (ki ga je prejel 24. 8. 2012) ter je vložil 31. 8. 2012 priporočeno po pošti napoved pritožbe, zaradi česar je prvostopno sodišče izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki pa jo je vročalo v novembru 2012 (na vročilnici je zapisan prejem 20. 11. 2012). Ker je Odvetniška družba podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje (skupaj s pritožbo zoper sodbo) priporočeno po pošti 4. 1. 2013, torej ni prišlo do prekoračitve objektivnega roka iz drugega odstavka 89. člena ZKP. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornikov, in izpodbijani sklep razveljavilo.

Prvostopno sodišče naj po vsebini presodi ali je sodbo z obrazložitvijo res prejela obdolženčeva mati (ali pa morda obdolženec sam) in šele podrejeno, ali je prišlo do zamude roka pri podaji pritožbe iz upravičenih razlogov.