VSL sklep I Cpg 1422/2012

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska odločba v izpodbijani točki III. potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Tožeča stranka je najprej vložila tožbo zoper „P. k.d.“. Tožena stranka je bila v teku postopka izbrisana iz sodnega registra na temelju določb ZFPPIPP. Tožeča stranka je spremenila tožbo tako, da je kot toženo stranko navedla oba družbenika nekdanje komanditne družbe. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo spremembo tožbe (točka II. izreka prvostopenjske odločbe). V točki III. pa je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo zoper prvo toženko (T. P.). Svojo odločbo je utemeljilo s tem, da je T. P. umrla 24. 9. 2009.

2Tožeča stranka je vložila pritožbo le zoper točko III. prvostopenjske odločbe. Prvostopenjskem sodišču očita storitev procesne napake. Po pritožnikovem mnenju bi moralo prvostopenjsko sodišče ravnati po 1. odstavku 81. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP). Tožeči stranki bi moralo predlagati, da v tožbi popravi, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Prvostopenjsko sodišče pa o smrti prve toženke tožeče stranke ni obvestilo, in ta tožbe ni mogla popraviti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Komanditna družba ne preneha zaradi komanditistove smrti (151. člen ZGD-1). Praviloma pa preneha zaradi komplementarjeve smrti (2. odstavek 135. člena ZGD-1 in 105. člen ZGD-1).

5Tožeča stranka je vložila tožbo 4. 2. 2010. V tem času je bila sedanja prva toženka že mrtva. Prva toženka je bila osebno neomejeno odgovorna družbenica, kar je razvidno iz sodnega registra. Bila je torej komplementarka. Od smrti prve toženke naprej prvotno tožena komanditna družba ni več obstajala, ne glede na to, da je bila nemara še nekaj časa vpisana v sodnem registru. Prvotno tožena komanditna družba pa je bila kasneje izbrisana iz sodnega registra.

6Ali sprememba tožba učinkuje vnazaj, torej kot da je bila od samega začetka vložena zoper prvo toženko, v tej zadevi niti ni odločilno. Tudi če namreč učinkuje vnazaj, je bila vložena zoper osebo, ki je bila v času vložitve tožbe že mrtva. Takšna napaka pa ni odpravljiva (1. odstavek 81. člena ZPP). Glede tega je zakonsko besedilo 1. odstavka 81. člena ZPP jasno, sodna praksa pa ustaljena (glej Galič v: Ude/Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 2010, kom. k 81. členu, rš. 2). Prvostopenjsko sodišče očitane napake torej ni storilo.

7Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena in 1. odstavek 366. člena ZPP). V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe ni našlo niti takšnih kršitev, niti tistih, ki so bile uveljavljane v pritožbi. Pritožbo je zato Višje sodišče zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki v pravdi uspe (1. odstavek 154. člena ZPP). Če ne uspe, ne more zahtevati njihove povrnitve. Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.