UPRS sodba III U 182/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v točki 1. tožeči stranki, kot inšpekcijski zavezanki naložil, da mora ustaviti nadaljnjo gradnjo kamnitega zidu in jaška na javni poti v naselju A., ki leži na zemljišču s parc. št. 2684/1 k.o. B., ker ga gradi na javni površini-cesti, ki je v lasti Občine Sežane, brez gradbenega dovoljenja. Tožeči stranki je naložil, da mora do 31. 12. 2010 odstraniti iz že navedenega zemljišča, kamniti zid dolžine 2,55 m, širine 40 cm ter višine 70 cm ter kamniti zid dolžine cca 1,30 m, širine 40 cm in višine 1,80 m, skupaj z vgrajeno elektro-priključno omarico ter jašek dimenzij 40 cm x 40 cm v katerega je napeljan električni kabel. Pod točko 2. je tožečo stranko opozoril, da bo v primeru neizpolitve obveznosti iz 1. točke začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, pod točko 3. je izrekel ukrepe iz 158. člena Zakona o graditvi objektov, pod točko 4. je odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, pod točko 5. pa da posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe, je upravni organ prve stopnje navedel, da je po uradni dolžnosti opravil ogled v naravi in po tem, ko je glede sporne gradnje opravil poizvedbe na Upravni enoti Sežani in Občini Sežana v skladu s prvim odstavkom 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), glede na to, da gre za nelegalno gradnjo, izrekel že navedeni inšpekcijski ukrep.

Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo št. 0612-467/2010-2 z dne 20. 6. 2011 izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje dopolnilo tako, da je na koncu 1. točke izpodbijane odločbe dodalo besedilo; „in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške“, 2. in 3. točko izreka pa nadomestilo z novima, tako da je v 2. točki navedlo, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz točke 1. izreka te odločbe, glede odstranitve zgrajenega kamnitega zidu dolžine približno 2, 55 m, širine približno 40 cm in višine približno 70 cm in kamnitega zidu dolžine približno 1,30 m, širine približno 40 cm in višine približno 1,80 m skupaj z zgrajeno elektro-priključno merilno omarico in jaška dimenzij približno 40 cm x 40 cm, v katerega je napeljan električni kabel ter vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah. V 3. točki pa je navedlo, da se za objekte iz 1. točke izreka te odločbe prepoveduje uporaba, promet, sklepanje drugih pravnih poslov ter sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V ostalem delu je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedlo, da se 1. točka izreka izpodbijane odločbe nanaša na ustavitev gradnje in odstranitev obravnavanih objektov. Za ustavitev gradnje ni primeren način izvršbe po drugih osebah. Po določbah tretjega odstavka 148. člena ZGO-1 se opozorilo nanaša na primer, ko je odrejena odstranitev objekta, zato je natančneje določil način nedenarne izvršbe. Glede prepovedi iz 158. člena istega zakona pa je navedel, da se le te lahko nanašajo samo na tista dejanja, ki predstavljajo izvrševanje pravic in obveznosti inšpekcijskega zavezanca. Ker tožeča stranka ni lastnica zemljišča, na katerem so zgrajeni sporni objekti, je prepovedi, ki se nanašajo na zemljišče spremenil ter odločil kot izhaja iz izreka.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje ter 2. točko izreka odločbe upravnega organa druge stopnje. V tožbi navaja, da so sporni zid postavili že pred leti po tem, ko se je na zahodnem delu dvorišča vaška pot razširila v notranjost njihovega dvorišča. Takrat so na novo postavili zid in ga v zahodnem delu podaljšali na del vaške poti. Iz geodetskega posnetka, ki ga prilaga k tožbi pa je razvidno, da so v preteklosti dali za širitev vaške poti veliko več njihovega zemljišča, kot so ga dobili s podaljšanjem prej navedenega zidu, kar je narekoval že sam estetski videz urejanja vaške poti. Ob zadnji rekonstrukciji hiše in spornega zidu so leta 2005 le tega obnovili med tem, ko lege in velikosti niso spreminjali. Trenutno poteka z Občino Sežana postopek ureditve lastništva dela parcele, ki je po tej odločbi sporen. Na Občini Sežana so z razumevanjem sprejeli zgoraj navedeno dejstvo izravnave parcelne meje. Po neuradni izmeri geodeta pa naj bi bil zid dolžine 1,30 m, širine 40 cm in višine 1,80 m tudi sicer zgrajen na robu njihove parcele in ne na parceli št. 2684/1. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje in 2. točko odločbe upravnega organa druge stopnje odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijanih odločb izhaja, da je tožeča stranka na javni poti zgradila jašek dimenzije cca 40 cm x cca 40 cm kamniti zid dolžine 2,55 m, širine cca 40 cm in višine cca 70 cm ter zid dolžine cca 1,30 m, širine cca 40 cm in višine cca 1,80 m v katerega je vgradila elektro-priključno merilno omarico, ne da bi si za ta poseg v prostor pridobila dovoljenje.

Po določbah 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje, gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objektov oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka sporne gradnje izvedla brez ustreznega gradbenega dovoljenja, je po mnenju sodišča upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe 152. člena ZGO-1 ter izrekel zavezanki inšpekcijski ukrep, ki ga je upravni organ druge stopnje pravilno, v skladu s tretjim odstavkom 148. člena ZGO-1, dopolnil z opozorilom, da bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti, to je vzpostavitve stanja pred pričetkom nezakonite gradnje, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil v breme tožeče stranke po drugih osebah.

Tožeča stranka v upravnem sporu poleg navedbe, da ureja zemljiškoknjižno stanje z Občino Sežana zatrjuje, da naj bi del spornega zidu stal na parc. št. 18 k.o. B., ki je v njeni lasti in ne na parc. št. 2684 k.o. B., tako kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Ugovor tožeče stranke ni upošteven, saj predstavlja tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka je namreč v pritožbi zoper odločbo upravnega organa prve stopnje navedla le, da z Občino Sežana ureja zemljiškoknjižne zadeve, tega da naj bi bil del spornega zidu na njeni parceli pa do vložitve tožbe v upravnem sporu ni uveljavljala.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.