VSL sklep I Cp 1942/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 4. 2012. Njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 13. 4. 2012 pa je zavrglo.

2Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje ali pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 4. 2012, navaja, da ni jasno, ali je sodišče kot negativni razlog upoštevalo pooblaščenčevo odsotnost ali strankino bolezen. Glede zavrženja predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 13. 4. 2012 pa vztraja, da so podani pogoji za vrnitev v prejšnje stanje, saj sodbe višjega sodišča ni prejela. Z vpogledom v spis 4. 4. 2012, je ugotovila, da je sodba postala pravnomočna. Preko faksa je sodišče pooblaščencu dostavilo povratnico, iz katere pa je jasno razvidno, da podpis na njej ni pooblaščenčev. Sodba višjega sodišča ji ni bila pravilno vročena, zato predlaga, da se ji vroči in vztraja, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 116. člena določa, da sodišče stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka.

5Toženka je v vlogi 5. 4. 2012, ki jo je sodišče prve stopnje opredelilo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, navajala, da je ob pregledu spisa 4. 4. 2012 ugotovila, da je zadeva končana, čeprav je njen odvetnik ni dobil. Navajala je, da njen odvetnik na zadnji narok ni pristopil, sama pa se ga ni bila sposobna udeležiti zaradi svojega zdravstvenega stanja.

6Po podatkih spisa je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje odločilo s sodbo 21. 9. 2010, ki je bila vročena pooblaščencu toženke ZF 28. 9. 2010 in istega dne tudi toženki. Zoper odločitev je pooblaščenec toženke vložil 13. 10. 2010 pritožbo, o kateri je odločalo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo 30. 8. 2011, ki je bila vročena pooblaščencu toženke ZF 30. 9. 2011.

7Toženka oziroma njen pooblaščenec, ki se je pritožil zoper odločitev sodišča prve stopnje, bi moral morebitne nepravilnosti zaradi odločanja v toženkini odsotnosti (na narok ni pristopila niti toženka niti njen pooblaščenec), uveljavljati že v pritožbi ali pa, če je menila, da obstajajo pogoji, predlagati vrnitev v prejšnje stanje. Toženka s sklicevanjem na nemožnost udeležbe na naroku, vrnitve v prejšnje stanje (stanje pred izdajo sodbe, o kateri je že odločalo višje sodišče), ne more doseči. Nepomembno je "ali je sodišče kot negativni razlog upoštevalo pooblaščenčevo odsotnost ali strankino bolezen", s čemer sicer toženka izpodbija pravilnost odločitve. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženkin predlog zavrnilo kot očitno neutemeljen, je pravilna (drugi odstavek 120. člena ZPP).

8V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje 13. 4. 2012 je toženka kot razlog navajala nevročitev sodbe višjega sodišča. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ki je predlog zavrglo, toženka hkrati ni opravila zamujenega dejanja, kot predvideva prvi odstavek 116. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje postane z odločitvijo višjega sodišča pravnomočna in pravnomočnost ni odvisna od njene vročitve stranki. Vročitev je pomembna le zaradi vprašanja pravočasnosti vloženih morebitnih izrednih sredstev (zoper odločitev sodišča druge stopnje so dopustna le izredna pravna sredstva), toženka pa hkrati s predlagano vrnitvijo v prejšnje stanje ni vložila niti zahteve za obnovo postopka (394. člen ZPP), niti revizije (367. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je njen predlog nedopusten in ga je na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP upravičeno zavrglo.

9Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.