VSL sklep IV Cp 2980/2012

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu v II./3, III. in IV. točki razveljavi in se v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se mladoletna otroka pravdnih strank L.S., rojena 21. 4. 2005, in A.S., rojen 5. 8. 2008, dodelita v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku (točka I), da je toženka dolžna za mladoletna otroka za čas od 1. 7. 2011 dalje plačevati mesečno preživnino v višini 110,00 EUR za vsakega otroka, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka do plačila, do prve uskladitve preživnin z rastjo življenjskih stroškov (točka II/1 in 2), višji preživninski zahtevek tožnika je bil zavrnjen (točka II/3), prvo sodišče je določilo tudi stike toženke z otrokoma in sicer v obdobju prvih šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe vsak dan po telefonu in internetu med 18.00 in 19.00 uro in vsako soboto od 9.00 do 12.00 ure v prisotnosti očeta na javnih krajih, ki jih bo določil oče otrok, tako da oče otroka na stik pripelje in ju s stika odpelje, po šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe pa vsak dan po telefonu in internetu med 18.00 in 19.00 uro, vsak drugi vikend od petka med 15.00 in 16.00 uro, ko toženka otroka prevzame v vrtcu in v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko je toženka dolžna otroka zjutraj pripeljati v vrtec in v šolo, ter izmenično vsake druge praznike in krajše šolske počitnice od 9.00 ure zjutraj, ko mati prevzame otroka na domu očeta, do 19.00 ure zvečer, ko oče otroka prevzame na domu matere ter 14 dni nepretrgoma v času trajanja letnega dopusta toženke, drugačen zahtevek tožnika je prvo sodišče zavrnilo (točka III/1, 2 in 3), ter še odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka IV).

2Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo prvega sodišča spremeni tako, da toženki naloži plačilo mesečne preživnine v višini 150,00 EUR za mld. A. in 130,00 EUR za mld. L., stike pa določi tako, da prvo leto po pravnomočnosti sodbe potekajo po telefonu trikrat tedensko med 19.00 uro in 19.30 uro in vsako drugo nedeljo popoldan v trajanju ene ure, po poteku enega leta od pravnomočnosti sodbe pa vsako drugo nedeljo od 9.00 ure do 18.00 ure. Sodišče prve stopnje je v drugem odstavku 9. točke obrazložive sodbe ugotovilo, da so mesečne preživninske potrebe vsakega otroka 350 EUR, kot jih je v IV. točki tožbe opredelil in specificiral tožnik, da so navedeni stroški potrebni in primerni, da toženka opredeljeno navedenih mesečnih potreb otrok ni konkretno prerekala, v nadaljevanju sodbe pa prvo sodišče v nasprotju z zgoraj navedeno ugotovitvijo zaključuje, da so preživninske potrebe mladoletnih otrok nižje, in sicer za vsakega 300,00 EUR mesečno. Obrazložitev v tem delu je sama s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, zato je odločitev v tem delu nepravilna in jo je potrebno razveljaviti. Tudi dejansko stanje v tem delu je nepravilno ugotovljeno, saj so potrebe mladoletnih otrok 350,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Napačno so ugotovljeni stroški prevozov, ker je treba upoštevati tudi prevoze, ki jih opravlja tožnik za otroka, ko jih vozi k zdravniku, v trgovine, k obiskom staršem toženke, in ko tožnik opravi enkrat mesečno prevoz v šolo na govorilne ure. Tožnik je po zadnji obravnavi prejel novo odločbo o določitvi oskrbnine za vrtec za A. in o določitvi otroškega dodatka vse za nazaj, za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012. Oskrbnina v vrtcu je bila na podlagi odločbe zvišana na 124,00 EUR, otroški dodatek pa znižan na 104,10 EUR mesečno za oba otroka. Prvo sodišče je zato v sodbi uporabilo napačne podatke, saj je štelo, da otroška doklada znaša 22,28 EUR več, oskrbnina v vrtcu za A. pa za 80,00 EUR manj. Ugotovitev prvega sodišča, da sta starša dolžna prispevati za vsakega od otrok, po odbitku otroškega dodatka 240,00 EUR mesečno, je iz navedenih razlogov zmotna. Toženka prejema višje dohodke, saj ji delodajalec plačuje na črno. Neživljenjska je odločitev, da bosta otroka vsak dan med 18.00 in 19.00 uro na telefonu ali internetu. Telefonskih stikov ni potrebno določiti, če pa jih bo sodišče določilo, naj jih določi trikrat tedensko, saj tožnik ne more vsak dan paziti, da bosta otroka imela pri sebi telefon, oziroma da bosta dosegljiva na telefonu med 18.00 in 19.00 uro. Tožnik nasprotuje, da bi bili stiki vsako soboto od 9.00 do 12.00 ure prvih šest mesecev, saj mora tožnik eno soboto v mesecu v službi delati. Stiki ob prisotnosti očeta naj se določijo za celo leto od pravnomočnosti sodbe in ne le za čas šestih mesecev. Po enoletnem obdobju naj sodišče določi stike vsako drugo nedeljo od 9.00 do 18.00 ure, saj tožnik ne ve, kako bo otroka prepričal, da bi prespala pri toženki. Tudi psihologinja centra za socialno delo je ugotovila, da za otroka stiki s toženko niso bili prijetni, ob tem, da toženka grozi s samomorom. Po šestih mesecih otroka še ne bi prenesla takšnih sprememb stikov, kot izhajajo iz sodbe. Prvo sodišče bi moralo pridobiti podrobnejše mnenje strokovnjaka o povečanih stikih brez prisotnosti očeta vsaj od psihologinje centra za socialno delo.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v sodbi natančno navedlo, na kakšen način naj bi stiki potekali ob prisotnosti tožnika in po kakšnem obdobju bo toženka izvrševala stike samostojno, ko bosta otroka lahko tudi pri toženki prespala. Sodišče prve stopnje je takšen obseg, način in terminski plan sprememb v stikih določilo na podlagi zaslišanja pravdnih strank in mnenja centra za socialno delo, ki se glede obsega in načina stikov v mnenju ni opredelilo. Prav nasprotno. Iz (zadnjega) mnenja centra za socialno delo z dne 26. 10. 2011 (2) izhaja, da so dosedanja srečanja otrok s toženko prinesla tudi negativne izkušnje, ki so zlasti opazne pri L., zato se psihologinja v mnenju sprašuje, kako vzpostaviti srečanja toženke z otrokoma na način, da bodo izkušnje za otroka prijetne in varne (3). Iz mnenja ni mogoče razbrati, na kakšen način in v kakšnih časovnih okvirih naj bi (spremenjeni) stiki potekali, kakor tudi ne, ali je v korist otrok, da bi stiki (ves čas) potekali ob prisotnosti očeta, oziroma ali ne bi bilo primerneje, da bi stiki potekali ob prisotnosti tretje osebe, posebej v obdobju tik pred vzpostavitvijo samostojnih stikov matere z otrokoma ter kdaj in na kašen postopen način naj bi se navedeni (samostojni) stiki vzpostavili. Na podlagi mnenja CSD, ki je v teh postopkih strokovni pomočnik sodišča, ni bilo moč določiti obsega in načina izvajanja stikov toženke z otrokoma, kljub temu pa iz mnenja izhaja pomembno dejstvo, da so stiki toženke z otrokoma nujno potrebni.

5Za ugotovitev obsega in načina izvajanja stikov v konkretnem primeru, da bi se varovale koristi otrok, je potrebno obsežno strokovno znanje iz družinske in otroške psihologije (in še iz drugih področij), s takšnim strokovnim znanjem pa sodišče (običajno) ne razpolaga, če pa morda razpolaga, mora sodišče svoje ugotovitve posredovati pravdnim strankam še pred končno odločitvijo, da se pravdne stranke lahko glede teh strokovnih ugotovitev sodišča izjavijo, saj je to pravica vsake stranke v kontradiktornem pravdnem postopku. Če sodišče ne predstavi pravdnim strankam svojih ugotovitev glede dejstev, za katera je potrebno strokovno znanje in zaradi lastnega strokovnega znanja ne angažira izvedenca (kot to določa 243. člen ZPP), pravdne stranke prikrajša za pravico do aktivnega sodelovanja pri obravnavi strokovnih vprašanj v postopku pred sodiščem prve stopnje. Stališče, da sodnik ne potrebuje izvedenca, če ima sam zadostno strokovno znanje, bi v takšnih primerih pomenilo, da je kontradiktornost pri obravnavi strokovnih vprašanj (ki jih je sodnik razrešil s svojim znanjem) zagotovljena le na pritožbeni stopnji (4). Izkušnje sodišča pri sojenju v podobnih primerih so pomembne, saj je za vsako konkretizacijo pravnega standarda (varovanje koristi otroka pri določitvi stikov) potrebno poznavanje vedenj in ravnanj, ki so se izoblikovala kot tipična za določeno družbeno okolje. Kadar pa njihovo poznavanje presega splošno razgledanost, si sodišče pomaga z izvedencem (5).

6Sodišče prve stopnje ni ne v okviru dokaznega postopka, ne v sodbi predstavilo pravdnima strankama svoje strokovne ekspertize, v kateri bi se opredelilo glede abstraktnih pravil stroke, katera strokovna dejstva so bila odločilna za določitev obsega, načina in časovnega plana spremembe stikov toženke z otrokoma, katero strokovno literaturo je uporabilo, saj bi bilo moč le na ta način preveriti, ali je prvo sodišče pri svojih ugotovitvah glede strokovnih vprašanj ravnalo po pravilih stroke, in na ta način upoštevalo pravni standard varovanja koristi otrok pri določitvi obsega in načina stikov, ki se v točno določenih obdobjih spreminjajo. Če bi prvo sodišče upoštevalo načelo odprtega sojenja, bi se lahko že v fazi sojenja na prvi stopnji ugotovilo, da je določitev vsakodnevnih telefonskih stikov ob točno določeni uri lahko problematična za tožnika in otroka (morda tudi za toženko), če pa bi prvo sodišče ugotovilo, da so vsakodnevni telefonski klici potrebni, bi moralo dodatno ugotoviti, ali jih je moč ustrezno prilagoditi v korist vseh udeležencev, enako pa bi moralo postopati tudi glede stikov ob sobotah, ko je tožnik v službi.

7Prvo sodišče bo zato moralo v novem postopku pozvati CSD, da dopolni svoje mnenje na način, da konkretizira, na kakšen način naj bi stiki potekali in v kakšnih časovnih obdobjih naj bi se spreminjali, da bi bile čim bolj zavarovane koristi otrok. Pri določitvi stikov je treba upoštevati, da je prilagajanje stikov naravi življenja eno izmed materialnopravnih dejstev, ki ga je pri ureditvi pravice do stikov treba upoštevati. Skozi proces odprtega sojenja bo sodišče prve stopnje lahko preverilo, ali v naravi življenja pravdnih strank obstajajo določene konkretne omejitve, ki bi zahtevale ustrezne prilagoditve pri izvajanju stikov.

8Tožnik glede odločitve o preživninski obveznosti toženke v pritožbi navaja nova dejstva, ki so na podlagi 414. člena ZPP dovoljena in se nanašajo na otroški dodatek na podlagi nove odločbe CSD, ki naj bi bil v obdobju, v katerem je določena preživnina nižji, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kakor tudi, da naj bi se povečala oskrbnina za vrtec za mld. A.. Že iz navedenih razlogov je bilo treba odločitev sodišča prve stopnje glede odločitve o preživnini razveljaviti, hkrati pa pritožba utemeljeno opozarja na nasprotja v obrazložitvi sodbe, ko sodišče prve stopnje navaja, da toženka ni prerekala trditvene podlage tožnika o višini mesečnih stroškov za vsakega mladoletnega otroka v višini 350,00 EUR, v nadaljevanju pa oceni nižje mesečne potrebe mladoletnih otrok. Glede dodatnih zaslužkov tožnika oziroma toženke morata pravdni stranki konkretneje navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče prepričljivo ugotoviti, ali pravdni stranki dejansko razpolagata s takšnimi dodatnimi zaslužki.

9Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki sodišču prve stopnje so razvidni iz dosedanje obrazložitve.

10Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej stran 37 sodnega spisa.

(3) Glej drugi odstavek pod naslovom „zaključek-mnenje“ stran 37 sodnega spisa.

(4) Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga stran, točka 9, stran 467.

(5) Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga stran, točka 6, stran 474.