VSRS Sodba III Ips 64/2010

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.498,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev veljavnosti kupoprodajne pogodbe z dne 27. 12. 2006 ter na izročitev nepremičnin v posest in izdajo zemljiškoknjižne listine. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožeča stranka, organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, ni pravna naslednica pravic in obveznosti samostojnega podjetnika iz kupoprodajne pogodbe z dne 27. 12. 2006.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 10/2010 z dne 6. 4. 2010 dopustilo revizijo o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.

3Tožeča stranka je nato vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

4Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki predlaga, naj se revizija zavrne.

Ugotovljeno dejansko stanje

5Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

Kupoprodajno pogodbo z dne 27. 12. 2006 sta sklenili tožena stranka kot prodajalka in A. A. s.p. kot kupec.

A. A. kot samostojni podjetnik in tožeča stranka – družba A. d.o.o. sta sklenila pogodbo o prenosu podjetja s.p. z dne 23. 3. 2007, ki je bila potrjena v notarskem zapisu dne 28. 3. 2007 (v nadaljevanju pogodba o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007).

Iz 1. člena pogodbe o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007 izhaja, da je A. A. s.p. prenehal opravljati svojo dejavnost kot samostojni podjetnik in jo nadaljuje v pravni osebi A. d.o.o.

V 2. členu te pogodbe je določeno, da A. A. s.p. s to pogodbo prenaša, prevzemnik A. d.o.o. pa prevzema celotno aktivo in pasivo podjetja samostojnega podjetnika A. A. po stanju presečne bilance stanja na dan 31. 12. 2006. V nadaljevanju 2. člena so navedena sredstva, ki so bila prenesena s to pogodbo. Med njimi kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 oziroma iz nje izhajajoče pravice in obveznosti niso navedene.

Tožbo z zahtevkom na ugotovitev veljavnosti in izpolnitev kupoprodajne pogodbe z dne 27. 12. 2006 je vložila tožeča stranka – družba A. d.o.o.

Revizijske navedbe

6Tožeča stranka v reviziji opozarja na določbo drugega odstavka 667. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ter drugega in tretjega odstavka 671. člena ZGD-1. Pravna ureditev naj bi glede na predvideno prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika predpostavljala, da je na kapitalsko družbo preneseno vse podjetniško organizirano premoženje.

7Tožeča stranka poudarja, da je že v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje zatrjevala, da je bilo v pogodbi o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007 določeno, da se s to pogodbo prenaša celotno podjetje samostojnega podjetnika, ter da je bila kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 sklenjena v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika. Meni, da je lahko predmet prenosa podjetja tudi terjatev na izpolnitev kupoprodajne pogodbe, ki ni vsebovana v opisu podjetja, če se v postopku izkaže, da je predmet prenosa podjetja celotno podjetniško organizirano premoženje ter da je tudi sporna kupoprodajna pogodba del podjetniško organiziranega premoženja.

8Tožeča stranka v reviziji izpostavlja predhodno zatrjevano okoliščino, da kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 na presečni dan 31. 12. 2006 še ni bila knjigovodsko zaznana.

Presoja utemeljenosti revizije

9Revizija ni utemeljena.

10Statusno preoblikovanje podjetnika je urejeno v ZGD-1. S prenosom preidejo na novo ali prevzemno kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1). V sklepu oziroma pogodbi o prenosu podjetja mora biti med drugim navedena vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja (drugi odstavek 668. člena, 673. člen, 673a. člen ZGD-1).

11Za razlago pogodbe o prenosu podjetja se smiselno uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (14. člen OZ). Pri razlagi je treba upoštevati posebno naravo te pogodbe oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh.

12Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Niti podjetnik niti njegovo podjetje nimata ločene oziroma samostojne pravne subjektivitete. Fizični osebi, ki je podjetnik, tako poleg osebnega premoženja pravno pripada tudi podjetje oziroma podjetniško organizirano premoženje. Statusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo.(1) Ker se pri statusnem preoblikovanju podjetnika ne prenaša celotno premoženje fizične osebe, ki je podjetnik, je natančen opis podjetniško organiziranega premoženja, ki naj bi bilo preneseno na kapitalsko družbo, odločilen. Upoštevati je tudi treba, da je pogodba o prenosu podjetja edino sredstvo, iz katerega je vsebina prenosa podjetja razvidna navzven.

13Kot pravilno opozarja že sodišče druge stopnje, ni mogoče izključiti, da podjetnik določenega dela (podjetniško organiziranega) premoženja ne bi želel prenesti na kapitalsko družbo, ampak ga želi obdržati v sferi svojega osebnega premoženja kot fizične osebe. Takšno možnost je treba načeloma dopustiti. V primerih iz 671. člena ZGD-1 je treba šteti, da kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje ni več namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in je tako izgubilo naravo podjetniško organiziranega premoženja. Ker je glede na navedeno še vedno preneseno celotno (preostalo) podjetje, je logično, da z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost (671. člen ZGD-1 v zvezi s 673. členom ZGD-1). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje trditev o tem, da kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 oziroma iz nje izhajajoče pravice in obveznosti glede na svojo vsebino ne morejo biti osebno premoženje fizične osebe, ni podala. Vrhovnemu sodišču se zato ni treba izrekati, ali bi bile takšne okoliščine izven pogodbe o prenosu podjetja lahko upoštevane pri njeni razlagi.

14Tožeča stranka v reviziji izpostavlja trditev, da je bilo v pogodbi o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007 določeno, da se s to pogodbo prenaša celotno podjetje podjetnika, ter da je bila kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 sklenjena v zvezi z opravljanjem dejavnosti podjetnika. Glede na predhodno obrazložitev o podjetniško organiziranem premoženju tožeča stranka s takšno navedbo samo zase v okoliščinah konkretnega primera ne more uspeti. Prenos celotnega podjetja sam zase glede na naravo statusnega preoblikovanja podjetnika pomeni prenos podjetniško organiziranega premoženja, kot je opredeljeno v natančnem opisu podjetja oziroma kot izhaja iz preostalega dela pogodbe o prenosu. V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje je bilo ugotovljeno, da kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 oziroma iz nje izhajajoče pravice in obveznosti v opisu podjetja niso bile navedene. Drugih relevantnih navedb o vsebini pogodbe o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007, na podlagi katerih bi bilo mogoče s pomočjo razlage pogodbe zaključiti, da je bila z njo prenesena tudi terjatev na izpolnitev kupoprodajne pogodbe z dne 27. 12. 2006, tožeča stranka v postopku ni podala. Tako v postopku na primer niso bile podane trditve o tem, da bi bilo v pogodbi o prenosu podjetja določeno, da se v okviru določenega premoženjskega sklopa prenaša „zlasti“ tam navedeno premoženje. Prav tako niso bile podane na primer trditve o obstoju posebne pogodbene določbe, ki bi urejala prenos pozabljenih premoženjskih delov, ki v pogodbi o prenosu podjetja niso izrecno navedeni.

15V reviziji izpostavljena trditev, da kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 na presečni dan 31. 12. 2006 še ni bila knjigovodsko zaznana, ne more vplivati na drugačno razlago pogodbe o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007. ZGD-1 zahteva natančen opis podjetja, ki je predmet prenosa (tretja alineja drugega odstavka 668. člena ZGD-1 v zvezi s 673. členom ZGD-1), kar pa ne pomeni, da se v opis podjetja lahko vključi samo premoženje, ki je bilo na dan obračuna prenosa podjetja (že) vsebovano v računovodskih izkazih.

16Glede na navedeno je odgovor na dopuščeno vprašanje, ali pri prenosu podjetja podjetnika med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev, ki ni vsebovana v opisu podjetja, odvisen od rezultata razlage pogodbe o prenosu podjetja. Če s pomočjo razlage, ki upošteva posebno naravo te pogodbe oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh, ni mogoče zaključiti, da se pogodba nanaša tudi na to terjatev, potem je treba šteti, da je terjatev ostala pri podjetniku oziroma fizični osebi. V tej zadevi je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da kupoprodajna pogodba z dne 27. 12. 2006 oziroma iz nje izhajajoče pravice in obveznosti ne spadajo med preneseno premoženje po pogodbi o prenosu podjetja z dne 23. 3. 2007.

Odločitev o reviziji

17S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na revizijske navedbe tožeče stranke, ki so bile v okviru dopuščene revizije bistvene za odločitev.

18Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

19Na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče upoštevaje Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške odvetnika za sestavo odgovora (Tar. št. 21), materialne stroške (13. člen OT) ter davek na dodano vrednost (2. člen OT). Sodišče ni priznalo priglašenih stroškov sodne takse za odgovor na revizijo, ker po Zakonu o sodnih taksah – ZST-1 (39. člen ZST-1) odgovor ni več taksiran.

---.---

Op. št. (1): Glej tudi Prelič, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 911 in nasl.