668. člen ZGD-1

Na dejstvo, da se je toženec preoblikoval iz samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo in da bi tožnika v skladu z določbo 672. člena ZGD-1 morala najprej tožiti prevzemno družbo kot univerzalno pravno naslednico toženca, bi se moral toženec sklicevati že v odgovoru na tožbo. Šteje se namreč, da je toženec priznal v tožbi navedena dejstva, zato jim ne more ugovarjati po izdaji zamudne sodbe.

Skladno s 673. členom ZGD-1 se za prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo ob smiselni uporabi določb 668. člena ZGD-1 sklep o prenosu podjetja nadomesti s pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa. Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o povečanju osnovnega kapitala zaradi pripojitve. V takem primeru mora biti povečanje osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja. Realizacijo pogodbe dokazuje tudi vpis statusnega preoblikovanja v sodni register. Prenos podjetja je bil v davčnem postopku ugotovljen že na podlagi priglasitve davčne obravnave podjetnika ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju dejavnosti po drugi osebi - tožniku, ki je bila tudi podlaga za ustavitev postopka davčnega inšpekcijskega nadzora pri podjetju A. s.p. Univerzalno pravno nasledstvo je pravna posledica materialnega statusnega preoblikovanja podjetnika s prenosom podjetja na tožnika kot prevzemno kapitalsko družbo in ni odvisno od strukture aktive (premoženjskih pravic oziroma sredstev), ki je predmet prenosa. Ugoto

Statusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo. Kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje ni več namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in je tako izgubilo naravo podjetniško organiziranega premoženja. Če s pomočjo razlage, ki upošteva posebno naravo pogodbe o prenosu podjetja oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh, ni mogoče zaključiti, da se pogodba nanaša tudi na terjatev, ki ni vsebovana v opisu podjetja, potem je treba šteti, da je terjatev ostala pri podjetniku oziroma fizični osebi.

Predmet prenosa in s tem tudi univerzalnega pravnega nasledstva je le podjetniško organizirano premoženje, natančno opisano v sklepu o prenosu podjetja, kar načeloma ni vse premoženje fizične osebe. Tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje, da so bili sporni objekti iz inšpekcijske odločbe oziroma sklepa o dovolitvi izvršbe del premoženja, ki je s pripojitvijo podjetja prešlo nanjo, zato že iz tega razloga ni mogoč sklep, da je tožeča stranka tudi glede tega premoženja pravni naslednik inšpekcijskega zavezanca.

Dovoli se revizija o vprašanju, ali pri prenosu podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo po 668. in naslednjih členih ZGD-1 med preneseno premoženje lahko spada tudi terjatev na izpolnitev prodajne pogodbe, ki ni bila vsebovana v opisu podjetja iz tretje alineje drugega odstavka 668. člena ZGD-1.

Predlagatelj je predlagal vpis statusnega preoblikovanja in sicer samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Iz podjetniško organiziranega premoženja se zagotovi kapital novo nastale družbe z omejeno odgovornostjo. Pri tem pa je nujno, da se obseg premoženja, ki se prenaša v kapital novo organizirane družbe ne spreminja. Glede na preoblikovanje, kot ga je predlagal, pa se pretežni del premoženja v višini kar 255.723,00 EUR izkazuje med obveznostmi. To pa ne pomeni, da je v novo nastalo družbo prenesel celotno premoženje.