VSRS Sklep Cp 18/2012

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Višje sodišče v Ljubljani je obravnavalo pritožbo upnice zoper sklep o prekinitvi postopka zoper prvega dolžnika (in pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo) ter pritožbo upnice zoper sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi (ki ji je ugodilo in izpodbijani sklep glede prvega dolžnika razveljavilo, glede druge dolžnice pa spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo). Po prejemu sklepa pritožbenega sodišča je upnica podala predlog, da naj sodišče izda popravni sklep, v katerem naj odloči še o stroških sodne takse za pritožbo v višini 100,00 EUR, ki naj jih naloži v plačilo dolžniku. Pritožbeno sodišče je 20. 11. 2012 s sklepom predlog upnice zavrnilo z obrazložitvijo, da ni prišlo do pomote, pač pa sodišče ob obravnavanju pritožbe o stroških sodne takse ni odločalo, ker pritožnica tega stroška ni pravočasno priglasila.

2Zoper ta sklep je upnica vložila pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj je za stroške sodne takse izvedela šele s prejemom plačilnega naloga in jih je pravočasno priglasila takoj po njihovem plačilu. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma priznanje 100,00 EUR izvršilnih stroškov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Problematizirano vprašanje pravočasne priglasitve stroškov sodne takse za vloženo pritožbo v pritožbenem postopku ureja tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopkih izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopku s pravnimi sredstvi sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim po določbi 165. člena ZPP. V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP). Nesporno je, da v konkretni zadevi upnica kot pritožnica stroškov sodne takse za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka zoper prvega dolžnika in zoper sklep o razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi ni priglasila. To je sicer storila kasneje, po prejemu naloga za plačilo sodne takse (kar se je zgodilo 24. 4. 2012), ko je sodno takso tudi plačala in takrat priglasila nadaljnje izvršilne stroške. Vendar pa ji tako ravnanje ne pomaga odpraviti zamude pri priglasitvi stroškov. Takso je namreč treba plačati tedaj, ko nastane taksna obveznost. V primeru pravnih sredstev je to takrat, ko je pravno sredstvo vloženo. Izdaja plačilnega naloga je le posledica opustitve zakonske obveznosti vlagatelja, zato sklicevanje upnice na nevednost glede obstoja ali obsega taksne obveznosti ne more biti uspešno.(1)

5Ker je torej pritožnica stroške sodne takse priglasila prepozno in ne v sami pritožbi, je izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča, da se predlog za izdajo popravnega sklepa zavrne, pravilna. Zato je Vrhovno sodišče, ki je pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč (1. točka 37. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 38. člena ZPP), upničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Vrhovno sodišče je kot pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da niso podani ne razlogi, s katerimi je upnica sklep izpodbijala, in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, 353. člen ZPP in prvi odstavek 366. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Sklep VS RS Cp 9/2010.