38. člen ZPP

Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga. Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.

Nastanek in trajanje zunajzakonske skupnosti. Nastanek in obseg skupnega premoženja, način ugotavljanja deležev na skupnem premoženju. Če je zunajzakonski partner po razpadu skupnosti plačeval kredit iz svojega posebnega premoženja, ima pravico zahtevati od drugega zunajzakonskega partnerja povračilo tistega, kar presega njegov del dolga, ne vlivajo pa ta plačila na velikost deleža na skupnem premoženju. Odločitev, da v celotnem denarnem znesku v skupno premoženje pravdnih strank spada tudi donos iz naložbenega zavarovanja, je pravilna. V času trajanja zunajzakonske skupnosti je toženec glede na obdobje zavarovanja vplačal približno tri četrtine vseh sredstev. Glede na naravo takšnega zavarovanja, ko se njegov donos dnevno spreminja in ni odvisen le od vplačanih premij, ni mogoče slediti pritožniku, da bi lahko v skupno premoženje spadali le obroki premije. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi je izjema in je dopustna le, če obstajajo posebne okoliščine, ki jih je treba razlagati ozko. Za plačilo uporabnine bi morala tožnica izkazati, da je bila neupravičeno in proti svoji volji izključena iz uporabe

Predlog se zavrne. Poleg neenotne sodne prakse višjih sodišč in poleg dejstva, da sodne prakse vrhovnega sodišča glede določenega pravnega pravila ni, je pogoj za podajo predloga za svetovalno mnenje tudi v tem, da bi moralo sodišče uporabiti pravno pravilo, glede katerega zatrjuje neenotnost sodne prakse višjih sodišč in neobstoj sodne prakse vrhovnega sodišča. Ta pogoj po presoji vrhovnega sodišča ni izpolnjen.

Ko predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sprejme svetovalno mnenje o uporabi, razlagi in ovsebinjanju stroškovnih predpisov, prezre, da je konkreten primer zgolj eden v pestri množici mogočih položajev ter da propad s primarnim in uspeh s podrednim zahtevkom nista edini okoliščini, ki delata stroškovni sodni primer. Če bi Vrhovno sodišče sprejelo izziv ter izdalo svetovalno mnenje, bi se samo pahnilo čez rob svoje ustavne vloge iz 127. člena Ustave.

Pogoji za izdajo svetovalnega mnenja niso izpolnjeni.

Niti ZPP niti ZNP ne dovoljujeta pritožbe zoper odločbo višjega sodišča, s katero je bila pritožba zoper odločbo prvostopenjskega sodišča zavrnjena.

Pri odločanju o upravičenosti upnika do povračila stroškov poizvedb o dolžnikovem premoženju je potrebno presoditi, ali so bili stroški priglašenih poizvedb potrebni za izvršbo.

Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.

Problematizirano vprašanje pravočasne priglasitve stroškov sodne takse za vloženo pritožbo v pritožbenem postopku ureja tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopkih izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopku s pravnimi sredstvi sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim po določbi 165. člena ZPP. V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP).

Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.

Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.

Revizija ni dovoljena. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna tudi od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).

Revizija ni dovoljena. V obravnavani zadevi je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77). Revident torej ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP/77, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Revizija ni dovoljena. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).

Pravila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta, kadar so ta pomembna za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, določa ZPP. Ta določa v 38. členu, da se v sporih o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, uporabi stanovanja ali poslovnih prostorov, vzame kot vrednost spornega predmeta praviloma enoletna najemnina.

Po petem odstavku 73. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je dovoljena posebna pritožba proti sklepu, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

V obravnavani zadevi se z revizijo izpodbija pravnomočna sodna odločba v zvezi delom glavnice in z višino obresti, kar je premoženjskopravni spor. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta v reviziji izračunana in jasno določena, kot to zahtevajo določila ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP). Ta je iz tožbe razvidna in vrednost spora v reviziji ne bi bila neznana, če bi za odločitev v reviziji ostajala sporna le glavnica. Ker pa so v reviziji sporne tudi zamudne obresti, bi tožeča stranka morala obresti izračunati, tako da bi bilo mogoče iz preostalega, nepriznanega dela glavnice ter zneska zakonitih zamudnih obresti ugotoviti skupni znesek oziroma vrednost spora v reviziji.

V obravnavani zadevi se z revizijo izpodbija pravnomočna sodna odločba v zvezi z višino obresti, kar je premoženjskopravni spor. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta v reviziji izračunana in jasno določena, kot to zahtevajo določila ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP), tako da bi bilo mogoče iz zneska zahtevanih zamudnih obresti ugotoviti skupni znesek oziroma vrednost spora v reviziji. Ker to ni bilo pravočasno storjeno, tožnik ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Nasprotna tožba ima pravno naravo samostojne tožbe. Ker pa se vlaga v postopku, ki že teče med istima strankama v nasprotnih vlogah, določa ZPP zanjo nekatere dodatne pogoje (189. člen ZPP), kar pa na njeno pravno naravo ne vpliva. Zato mora imeti tudi nasprotna tožba vse elemente, ki so potrebni za dovoljenost revizije. Z odhodom v Dom za starejše občane stanovanjsko razmerje Z.M. po 58. členu ZSR ni prenehalo.