UPRS sklep I U 60/2012

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnica je pri tem sodišču 11. 1. 2012 vložila tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo Inšpektorice za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, s katero ji je bilo naloženo, da v roku 20 dni od dneva vročitve odločbe, na podlagi prvega pregleda kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, pri uporabnici dimnikarskih storitev ... ugotovi, ali pri normalni uporabi kurilnih naprav obstaja nevarnost za požar ali za zastrupitev s CO, nastalim pri izgorevanju, in ali druge emisije snovi v zrak presegajo predpisane mejne vrednosti (1. točka izreka). Tožnici je bilo tudi naloženo, da mora v roku 8 dni od izteka roka iz 1. točke izreka, ob ugotovitvi, da pri normalni uporabi kurilne naprave ne obstaja nevarnost oz. da emisije v zrak ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti, Ministrstvu za okolje in prostor posredovati zahtevo za vpis kurilnih naprav v evidenco kurilnih naprav (2. točka izreka). V naslednjih točkah izreka je inšpektorica za okolje odločila, da jo mora tožnica seznaniti s svojimi ugotovitvami, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da stroški v postopku niso nastali (3., 4. in 5. točka izreka).

Tožba je prepozna.

Na podlagi podatkov v upravnih spisih sodišče v zvezi z vročitvijo drugostopenjske odločbe ugotavlja, da je bila vročitev tožnici opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je pošiljka namenjena, pusti vročevalec v predalčniku poslovnega prostora pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika.

Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila 25. 11. 2011 poizkušana vročitev drugostopenjske odločbe tožnici. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, ji je bilo istega dne v predalčniku na njenem poslovnem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bila tožnica opozorjena, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 26. 11. 2011. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bila tožnica izrecno opozorjena na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzela v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnica pisanja ni dvignila v postavljenem roku, ji je bilo to 12. 12. 2011 puščeno v hišnem predalčniku.

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Glede štetja rokov ZUP v drugem odstavku 100. člena določa, da se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. V 101. členu ZUP je nadalje določeno, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki Republike Slovenije ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji (prvi odstavek). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika (drugi odstavek). Citirane določbe ZUP veljajo za vse roke, ki tečejo v upravnem postopku, kot tudi za organe, pri katerih je treba opraviti kakšno dejanje postopka. Ker je upravni organ sporno pisanje vročal preko pošte, torej pri organu, kjer bi morala tožnica prevzeti pisanje in v smislu drugega odstavka 101. člena ZUP opraviti dejanje postopka, velja, da se vročitev ne bi mogla šteti za opravljeno na dan, ko pošta ne dela.

V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj se je rok za dvig drugostopenjske odločbe iztekel v soboto, 10. 12. 2011. Splošno znano dejstvo je, da pošte v Sloveniji (tudi v Kranju na Dražgoški 8), delajo tudi ob sobotah, zato ni bilo ovire za dvig drugostopenjske odločbe. Tako stališče je to sodišče med drugim zavzelo že v zadevah I U 15/2010 in I U 2092/2011. Od naslednjega dne, torej od 11. 12. 2011, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 9. 1. 2012.

Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno na pošti oddala šele 11. 1. 2012, zato je tožba glede na prekluzivni tridesetdnevni rok vložena prepozno (prvi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na navedeno je sodišče tožničino tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.