VSM sklep I Ip 1074/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžnikov ugovor umaknjen.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje, pri čemer posplošeno navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov. V nadaljevanju pojasnjuje, da je pooblaščenec dolžnika prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse dne 2. 7. 2012 in ga poslal naslednji dan dolžniku, ki pa ga ni mogel prejeti, saj je bil v času od 6. 6. 2012 do 31. 7. 2012 hospitaliziran in dela nezmožen do 14. 8. 2012. Glede na zdravstveno stanje se tudi ni javljal svojemu pooblaščencu. Prilaga zdravstveno in drugo dokumentacijo v zvezi z zdravstvenim stanjem in predlaga svoje zaslišanje. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnik gradi pritožbeno grajo na okoliščini, da mu zaradi zdravstvenega stanja ni bil vročen plačilni nalog, kar pa nima vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o domnevi umika ugovora zaradi neplačila sodne takse po tretjem odstavku 29b. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ta je pravilno utemeljena na dejstvu neplačila, ki ga dolžnik v pritožbi potrjuje, pri čemer ne trdi, da bi bili podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, kar bi edino lahko preprečilo zakonsko domnevo o umiku.

5Da je dolžnik zaupal opravo procesnih dejanj v postopku pooblaščencu odvetniku, je odločilno vplivalo tudi na način dopustnega vročanja sodnih pisanj dolžniku kot stranki. Vročitev pooblaščencu namreč šteje kot vročitev stranki (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je drugačno stališče dolžnika, da bi moral biti plačilni nalog vročen njemu osebno in ne pooblaščencu, neutemeljen. Ko enaka ureditev velja tudi za stranko, ki ji je postavljen začasni zastopnik, torej celo tedaj, ko je stik sodišča s stranko zaradi neznanega prebivališča onemogočen (drugi odstavek 82. člena in tretji odstavek 137. člena ZPP), jasno izhaja zakonodajalčev namen, da za učinke pravilnega vročanja v takih primerih ni bistveno vprašanje nadaljnjega stika med osebo, ki zastopa interese stranke (pooblaščencem, zakonitim ali začasnim zastopnikom) in stranko samo.

6Razmerje med pooblaščencem in stranko ne more biti v breme nasprotne stranke v postopku in povzročiti zastojev, ki bi bili posledica odsotnosti stika med pooblaščencem in pooblastiteljem(1). Pooblastitev daje nasprotni stranki in sodišču upravičeno pričakovanje, da komunikacija s pooblaščencem hkrati pomeni komunikacijo s stranko v postopku. Odvetnik kot pooblaščenec v obravnavani zadevi bi se tega kot pravni strokovnjak moral zavedati in v primeru, ko ne more priti v stik s stranko, delovati v njeno korist tako, da zanjo ne bodo nastale očitne neugodne pravne posledice v obliki izgube pravice do pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse. V sodni praksi je tudi že oblikovano stališče, da zadržanost stranke, ki ima odvetnika, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje ob zamudi roka za pravno sredstvo(2).

7Že splošna določila glede mandatnega razmerja poudarjajo naročiteljeve interese kot temeljno vodilo izvršitve zaupanega posla (768. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Odvetnik ima pravico uporabiti vsako pravno sredstvo, za katero meni, da lahko koristi zastopani stranki, pri čemer mora ravnati vestno, pošteno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (11. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Če meni, da ne more več na pojasnjen način opravljati zastopanja, lahko ob vsakem času odpove pooblastilo, a še tedaj ga bremeni zakonska obveznost nadaljnji mesec dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti škodo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZOdv). Pojasnjena zakonska ureditev kaže na poseben namen odvetnikovega dela pri varstvu strankinih interesov, ki se v obravnavani zadevi, ko je bilo vloženo pravno sredstvo, razteza tudi na plačilo sodne takse v njenem imenu, saj je posledica neplačila pogoj, da bo pravica do pravnega sredstva sploh lahko uveljavljena (prvi odstavek 29b. člena ZIZ). Plačilo sodne takse je pravilno opredeliti kot nujen strošek (izdatek) v zvezi z opravljenim dejanjem sestave in vložitve pravnega sredstva (prvi odstavek 17. člena ZOdv).

8Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

--------------------

Op. št. (1): Primerjaj tudi sklep VSL I Cp 2199/2010 z dne 28. 7. 2010.

Op. št. (2): Sklep II Ips 165/2004 z dne 11. 11. 2004.