VSRS Sklep X Ips 90/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Kočevje, št. 021-72/2010-6 z dne 25. 2. 2010, z dne 25. 2. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 211-1/2010/9 (123-03) z dne 22. 4. 2010. Prvostopenjski upravni organ je na podlagi 180. a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 22. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) odločil, da se njena vloga za posredovanje podatkov in listin iz matične evidence za A. A., nazadnje stanujočega v ..., zavrne. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da pristojni organ ne hrani in ne razpolaga več z registri in kartotekami izdanih osebnih izkaznic iz leta 1950.

4Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

5Revidentka v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje, kakšna mora biti kvaliteta oziroma stopnja obrazložitve sodbe, ki je potrdila odločitev tožene stranke o zavrnitvi zahteve za izdajo podatka, potrdila in drugih listin o dejstvih, o katerih organi vodijo uradno evidenco, z utemeljitvijo, da zahtevanega podatka v uradni evidenci ni več.

6Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Izpostavljeno vprašanje je namreč zgolj splošno in opredeljeno le na načelni ravni, z njim pa revidentka po vsebini zatrjuje razlog bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki pa so le (vsebinski) revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in ne razlog za dovoljenost revizije.

8Glede na navedeno revidentka ni izkazala, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.