VSRS Sklep X Ips 83/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Prizadeta stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1 ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke, št. 014-20/2010/213 z dne 2. 11. 2010, ter odločilo o stroških postopka. Z navedeno odločbo je tožena stranka v obnovljenem postopku: ugodila zahtevi za obnovo postopka, ki jo je vložila A. A., d. o. o., tako, da se odločba, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, odpravi (1. točka izreka); A. A., d. o. o., dodeli koncesijo v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS za območje občin C. in D. (2. točka izreka); za isto območje zavrnila zahtevo B. B. za izbiro koncesionarja (3. točka izreka); določila tam navedeni obseg izvajanja koncesije (4. točka izreka); določila, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti te odločbe, vendar ne pred 1. 1. 2011, in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020 (4. točka izreka); določila tam navedene veterinarje, ki bodo izvajali koncesionirano dejavnost (5. točka izreka); odločila o stroških postopka (6. točka izreka). Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je Upravno sodišče s sklepom IV U 245/2010 z dne 25. 10. 2011 odpravilo sklep tožene stranke o obnovi postopka, št. 014-20/2010/192 z dne 11. 10. 2010, v isti zadevi, s čimer je odpadla procesna predpostavka za vsebinsko odločanje v obnovljenem postopku.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6Revidentka kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja dve vprašanji, in sicer: „ali dokončna odločba upravnega organa (odločba VURS o izboru koncesionarja za opravljanje DD dejavnosti), ki je bila obvezni del razpisne dokumentacije, ki je v času oddaje vloge na javni razpis in je v času odločanja že obstajala, pa jo zaradi pomote, ki se je zgodila prijavitelju ni bila uporabljena pri odločanju, predstavlja novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP); in ali je podatek (dejstvo), da je oseba, ki jo je koncesionar prijavil kot zaposleno osebo, dejansko prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, obnovitveni razlog v smislu 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP“. Navaja, da je od rešitve teh vprašanj, ki se nanašajo na odločitev o odpravi sklepa o obnovi postopka v zadevi IV U 245/210, ki je predmet presoje v drugem revizijskem postopku, odvisna tudi odločitev v tej reviziji, zato predlaga da Vrhovno sodišče ti dve reviziji združi.

7Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanji, ki ju revidentka izpostavlja, nista pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve. V obravnavanem primeru je treba presoditi pravilnost in zakonitost odločitve prvostopenjskega sodišča, ki je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo o izbiri koncesionarja v obnovljenem postopku, ker je bil sklep o obnovi postopka pravnomočno odpravljen s sodbo prvostopenjskega sodišča. Torej je pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi, ali je v primeru, ko je sklep o obnovi upravnega postopka pravnomočno odpravljen s sodbo prvostopenjskega sodišča, mogoče vsebinsko odločanje v obnovljenem postopku. Revidentkini vprašanji pa se nanašata na vsebinsko presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o obnovi postopka (obstoju obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP). Ker se izpostavljeni vprašanji ne nanašata na vsebino obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Pa tudi sicer v pravni teoriji in praksi ni nobenih dvomov ali dilem, da je sklep o obnovi postopka procesna predpostavka za odločanje v obnovljenem postopku (268. in 270. člen ZUP).

8Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije so pravni standard, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presojalo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisane posledice in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, tudi izkazati.

9Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s svojimi navedbami, da je bila zaradi izpodbijane sodbe odpravljena odločba tožene stranke, s katero je bila že izbrana za koncesionarja, in da izguba pravice, na katero je računala dolgoročno v okviru svoje dejavnosti, predstavlja zanjo hude posledice, ki se bodo odrazile v njenem poslovanju, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je namreč negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo (enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v številnih primerih, na primer X Ips: 535/2007, 149/2009, 201/2009, 334/2009).

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11Vrhovno sodišče revidentkinem predlogu za združitev tega revizijskega postopka z revizijskim postopkom X Ips 9/2012 (revizija zoper sodbo IV U 245/210) ni sledilo. Obe zadevi pa je Vrhovno sodišče obravnavalo na isti seji.

K II. točki izreka:

12Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.