VSRS Sklep III Ips 106/2009

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

A

Dosedanji potek postopka

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo zahtevek za plačilo nadomestila za protipravno uporabo nepremičnin, glede katerih naj bi imela tožeča stranka pravico do posesti.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki. Ta na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

4Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

tožeča stranka je s pravno prednico tožene stranke in še eno osebo dne 31. 5. 1997 sklenila pogodbo o nakupu premoženja T. in določitvi deležev na kupljenem premoženju (pogodba), v kateri so se stranke med drugim dogovorile, da bodo na javni dražbi, razpisani v stečajnem postopku nad družbo T., skupaj kupile premoženje stečajnega dolžnika, med drugim nepremičnine, za katere je v pogodbi opisano, kaj predstavljajo v naravi in je za posamezno nepremičnino tudi določeno, katera pripada kateri stranki, pri čemer se pogodba kot na svoj sestavni del sklicuje tudi na situacijsko skico, kjer naj bi bila ta razdelitev označena z različnimi barvami za nepremičnine, ki pripadejo posamezni pogodbeni stranki;

premoženje stečajnega dolžnika je na dražbi odkupila tožena stranka – ta je tudi vpisana kot lastnica na spornih nepremičninah;

Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo Pg 625/1997 dne 30. 4. 2001 razsodilo, da tožena stranka proda tožeči stranki po predhodni geometrski odmeritvi v izreku te sodbe opisane nepremičnine, da je dolžna skleniti pogodbo s tožečo stranko v 15 dneh, sicer bo pogodbo nadomestila ta sodba, in da tožena stranka dovoljuje tožeči stranki, da se v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet prodaje, vknjiži lastninska pravica na ime tožeče stranke;

tožena stranka takšne pogodbe ni bila pripravljena skleniti;

geodetska delitev nepremičnin ni bila opravljena, poskus, da bi dosegla vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, tožeči stranki ni uspel;

tožena stranka od nakupa dalje uporablja vse sporne nepremičnine in se upira izročiti njihov del v posest tožeči stranki.

B

Revizijske navedbe

5Ugotovitev pritožbenega sodišča, da je „sestavni del pogodbe situacijska skica, kot osnova za bodočo delilno pogodbo, ki pa je stranki nista predložili (najverjetneje niti sklenili)“, naj bi bila v nasprotju z izvedenimi dokazi in listinami.

6Izpodbijana sodba naj bi bila materialnopravno zmotna, ker ne upošteva, da je na podlagi veljavnega zavezovalnega posla tožeča stranka pridobila pravico do posesti spornih nepremičnin, to pa ji tožena stranka pravno neutemeljeno, v slabi veri odreka.

C

Presoja utemeljenosti revizije

7Pri očitku o „protispisnosti“ ugotovitve pritožbenega sodišča, da stranki nista predložili (najverjetneje niti sklenili) situacijske skice, gre za nesporazum. Ugotovitev sodišča, ki jo izpodbija (zadnji stavek v prvem odstavku na 3. strani izpodbijane sodbe), se res lahko bere tudi tako, kot jo razume revident. Vendar je smiselno – in gramatikalno pravilnejše – branje, da se ugotovitev, da ni bila predložena (in najverjetneje tudi ne sklenjena), nanaša na „bodočo delilno pogodbo“ in ne na „situacijsko skico“. Ta ugotovitev ni v nasprotju z drugimi sodbenimi razlogi.

8Revident glede na to, da ni dosegel vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, res še ni postal lastnik spornih nepremičnin.(1) Lastninska pravica kot absolutna pravica z erga omnes učinkom po določbi prvega odstavka 49. člena SPZ začne učinkovati v polnem obsegu šele z vpisom v zemljiški knjigi oziroma s trenutkom, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja. Namen takšne zakonske ureditve je v zagotavljanju publicitete in varstvu zaupanja v pravni promet in s tem varstvu tretjih dobrovernih oseb. V tej zadevi pa nasprotna stranka (toženec) ni takšna oseba, zato je ne varuje načelo zaščite dobrovernega pridobitelja. V tej zadevi gre za spor med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na spornih nepremičninah. V razmerju med njima pa začne prenos lastninske pravice in upravičenj, ki jih ta vključuje, – med drugim tudi pravice, imeti stvar v posesti(2) - učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo. Izstavitev takšnega dovolila lahko nadomesti tudi odločba sodišča.(3) Revident je takšno pravnomočno sodbo izposloval v postopku pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti v zadevi Pg 625/97 (sodba sodišča v Murski Soboti). Ta je nadomestila takšno prodajno pogodbo z vsebino zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Zato je pravno zmotno stališče pritožbenega sodišča, da pridobitelj lastninske pravice na nepremičninah, ki še ni vknjižen v zemljiški knjigi kot njihov lastnik, in torej še nima polno učinkovitega lastninskopravnega upravičenja, nasproti prenositelju lastninske pravice ne more uživati sodnega varstva glede svoje pravice imeti to nepremičnino v posesti, čeprav razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom.

9Ob pravilni materialnopravni presoji se torej izkaže, da je revident na pogodbeni podlagi (sodba sodišča v Murski Soboti, ki je nadomestila pogodbo) utemeljeno zahteval od tožene stranke, naj mu prepusti v posest nepremičnine, za katere zatrjuje, da jih je v naravi lahko določiti, četudi zaradi pomanjkljivih identifikacijskih znakov njegove lastninske pravice (še) ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo. S tem, ko se tožena stranka sporne nepremičnine upira izročiti v posest tožeči stranki, krši svojo pogodbeno obveznost. Tožeča stranka se je sicer sklicevala na nepogodbeni temelj (neupravičeno pridobitev), ki v tem primeru – glede na veljavno sklenjeno pogodbo – ne more predstavljati veljavne podlage za njen zahtevek. Vendar je navedla tudi vsa dejstva, ki utemeljujejo njen zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe (drugi odstavek 262. člena ZOR). Zato tožeča stranka od nje utemeljeno zahteva povrnitev premoženja, ki bi ga ob normalnem teku stvari pridobila, če bi sporne nepremičnine imela v posesti in bi z njimi lahko razpolagala (prvi in tretji odstavek 189. člena v povezavi s prvim odstavkom 266. člena ZOR).

10Zaradi zmotne materialnopravne presoje obeh sodišč, da pred vpisom v zemljiško knjigo tožeča stranka iz sklenjene pogodbe (sodbe sodišča v Murski Soboti) nima do tožene stranke nobenih zahtevkov, je ostalo nerazjasnjeno dejansko stanje glede odločilnih okoliščin: katere nepremičnine je bila tožena stranka glede na pogodbo in sodbo sodišča v Murski Soboti dolžna izročiti v posest toženi stranki in kolikšen dobiček bi tožeča stranka glede na normalen tek stvari in glede na posebne okoliščine lahko utemeljeno pričakovala, če bi te nepremičnine imela v posesti. Zato je revizijsko sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

11Odločba o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Obrazložitev v nadaljevanju te točke je povzeta iz odločbe Ustavnega sodišča Up-591/2010 z dne 2. 12. 2010, tč. 9 in 10.

Op. št. (2): Prvi odstavek 37. člena SPZ.

Op. št. (3): Tudi v zadevi, navedeni v op. 1 je šlo za primer, ko je zavezovalni in razpolagalni posel nadomestila odločba sodišča, ki je prenositelju nalagala izdajo ZK dovolila.