VSL sklep I Cpg 543/2010

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Upnik je dolžan v osmih dneh od prejema tega sklepa povrniti dolžnikom 216,24 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnikov in razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 11/2010 z dne 25.2.2010, s katerim je bila izdana naslednja začasna odredba:

Družbam M. d.o.o., K., H. d.o.o., K., I – K d.o.o., R. ter I. B., in J. H., K., se na skupščini družbe M. d.d., K., dne 1.3.2010 in na vseh nadaljnjih skupščinah družbe M. d.d., prepove uresničevati glasovalno pravico iz 26.231 delnic oziroma 51,74 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe M. d.d. z glasovalno pravico, dokler ne daje prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe M. d.d., K., v skladu z ZPre-1 ali ne odtujijo vrednostnih papirjev, tako, da prevzemnega praga ne bodo več dosegali.

Ciljni družbi M. d.d., K., se na skupščini dne 1.3.2010 in na vseh nadaljnjih skupščinah prepove omogočanje uveljavitve glasovalne pravice družbam M. d.o.o., K., H. d.o.o., K, I. – K., d.o.o., R. ter I. B., R. in J. H., K., iz 26.231 delnic oziroma 51,74 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe M. d.d. z glasovalno pravico, dokler le-ti ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe M. d.d., K., v skladu z ZPre-1 ali ne odtujijo vrednostnih papirjev, tako, da prevzemnega praga ne bodo več dosegali.

Za primer, da bi katerikoli dolžnik ravnal v nasprotju s to začasno odredbo, se pravni osebi za vsako posamezno kršitev izreče denarna kazen v višini 100.000,00 EUR, fizični osebi pa 2.000,00 EUR, ki se bo izvršila po uradni dolžnosti. Kar zahteva upnik več se zavrne.

Upnik M., d.d., L. mora v roku 30 dni vložiti tožbo, s katero bo uveljavljal ugotovitev, da družba M. d.o.o., dosega prevzemni prag v ciljni družbi M. d.d., da sta skupaj z družbo M. d.o.o., v smislu Zakona o prevzemih (ZPre-1) usklajeno delovali in še vedno usklajeno delujeta družbi H. d.o.o. in I. – K. d.o.o., R. ter fizični osebi I. B. in J. H., da se tem družbam in fizičnim osebam na skupščini družbe M. d.d. prepoveduje uresničevati glasovalno pravico iz 26.231 delnic oziroma 51,74 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe M. d.d. z glasovalno pravico, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe M. d.d., v skladu z ZPre-1 ali ne odtujijo vrednostnih papirjev, tako da prevzemnega pragu ne bodo več dosegali ter da se ciljni družbi M. d.d. na skupščinah družbe prepoveduje omogočanje uveljavitve glasovalne pravice navedenim družbam in osebam, iz 26.231 delnic oziroma 51,74 odstotnega deleža delnic izdajatelja družbe M. d.d. z glasovalno pravico, dokler le-ti ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe M. d.d. v skladu z ZPre-1 ali ne odtujijo vrednostnih papirjev, tako, da prevzemnega praga ne bodo več dosegali.

Vložitev pravnega sredstva zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

Ta začasna odredba velja do pravnomočno končanega postopka iz 4. točke te začasne odredbe.

Hkrati je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Zoper sklep je v pritožbenem roku pritožbo vložil upnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožniki so v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe od sodišča zahteval izdajo regulacijske začasne odredbe, s katero naj bi sodišče začasno poseglo v družbeniška razmerja v zvezi z uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini prvega dolžnika M. d.d., K. Svoj predlog je dolžnik utemeljeval na zatrjevanih dejanskih predpostavkah iz 63. člena Zakona o prevzemih (Ur. l. RS, št. 79/2006 s spremembami – v nadaljevanju ZPre-1), v posledici katerih naj dolžniki ne bi smeli uresničevati glasovalnih pravic v ciljni družbi M. d.d., K.. Sodišče prve stopnje je odločitev o razveljavitvi izdane začasne odredbe in zavrnitvi predloga upnika utemeljilo na ugotovitvi, da upnik ni izkazal predpostavk iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki morajo biti izpolnjene za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.

Upnik v pritožbi izrecno uveljavlja, da izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe predvsem v tistem delu, ki se nanaša na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic drugega do šestega dolžnika na nadaljnjih skupščinah družbe M. d.d., saj za uveljavljanje take prepovedi za skupščino, ki je potekala 1.3.2010, nima več pravnega interesa. Pritožbeno sodišče se je zato omejilo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa zgolj v tistem delu, ki se nanaša na uveljavljanje prepovedi izvajanja glasovalnih pravic na nadaljnjih skupščinah ciljne družbe.

Predpostavka za izdajo začasne odredbe sodišča v zavarovanje nedenarne terjatve je v skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ verjetno izkazan obstoj nedenarne terjatve upnika zoper dolžnika. O tovrstni nedenarni terjatvi, ki jo je mogoče zavarovati z začasno odredbo sodišča, je mogoče govoriti samo v primeru, da ima upnik izkazano nedenarno upravičenje, katero bo lahko uveljavljal v ustreznem sodnem postopku. Upnik se je v predlogu s tem v zvezi skliceval na verjetno izkazan obstoj terjatve „na prepoved dolžnikom uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepoved ciljni družbi omogočanja uveljavljanja teh glasovalnih pravic.“ Predpostavka za izdajo začasne odredbe, ki jo je predlagal upnik, bi torej bila, da bi imel materialno podlago za uveljavljanje tovrstne prepovedi z ustreznim tožbenim zahtevkom. Po mnenju pritožbenega sodišča pa določbe Zakona o prevzemih, na katere se sklicuje, predlagatelju ne dajejo podlage za uveljavljanje tovrstnega tožbenega zahtevka. 1. odstavek 63. člena Zakona o prevzemih ureja sankcijo prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, dokler ne da prevzemne ponudbe ali dokler ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovani v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne dosega več. Kršitev te prepovedi pa lahko predstavlja razlog za izpodbojnost sklepa, ki ga je sprejela skupščina ob uveljavljanju glasovalnih pravic prevzemnika. S tem v zvezi je Zakon o prevzemih poleg upravičencem za izpodbijanje sklepov skupščine, ki lahko izpodbojno tožbo vložijo v skladu z določili ZGD-1, podal aktivno legitimacijo za izpodbijanje tovrstnih sklepov tudi Agenciji za trg vrednostnih papirjev (1. odstavek 64. člena Zakona o prevzemih). Agenciji za trg vrednostnih papirjev pa je zakon dal tudi izrecno pooblastilo, da lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevek oseb, ki lahko vložijo izpodbojno tožbo, izda odločbo, s katero ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, oziroma prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in ciljni družbi uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija, določena v 63. členu Zakona (3. odstavek 64. člena Zakona o prevzemu). Zakon je torej predvidel poseben postopek, v katerem pristojni organ ugotavlja relevantne okoliščine, v posledici katerih lahko s svojo odločbo začasno poseže v korporacijska razmerja delničarjev v ciljni družbi. Odločba, izdana v tem (upravnem) postopku, ima zato neposredni učinek na delničarje ciljne družbe. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča izključuje upravičenje posameznega delničarja ciljne družbe, da bi tovrstno ugotovitev oziroma prepoved lahko uveljavljal s tožbenim zahtevkom v pravdnem postopku. Ker takšnega tožbenega zahtevka upnik nima, tudi ne more uspeti s predlagano začasno odredbo v zavarovanje tako zatrjevane nedenarne terjatve. Upnik v pritožbi izrecno pritrjuje navedbam dolžnikov, da je v skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o prevzemih na pristojno Agencijo za trg vrednostnih papirjev vložil ustrezno zahtevo za izdajo ureditvene odločbe. Zgolj nezadovoljstvo s tem, da agencija še ni odločila o zahtevku upnika, upniku ne daje podlage, da bi tovrstno pravno varstvo v smislu 3. odstavka 64. člena Zakona o prevzemih lahko dosegel z izdajo začasne odredbe preko sodišča. Kot je bilo pojasnjeno, o začasni ureditvi korporacijskih razmerij odloča Agencija za trg vrednostnih papirjev v upravnem postopku. Nujnost takojšnje odločitve o predlogu upnika kot predlagatelja bi torej moral uveljavljati v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev, po potrebi tudi z ustrezno utemeljenim predlogom za izdajo začasne odločbe v smislu 1. odstavka 221. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V skladu s 4. odstavkom 64. člena Zakona o prevzemih pa ima pritožnik v primeru neizdaje odločbe v 30 dneh zagotovljeno tudi ustrezno sodno varstvo z zahtevo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Navedeni materialnopravni okvir tako izkazuje, da pritožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila pred prvostopenjskim sodiščem, ni mogla uspeti. Že iz navedenih razlogov se tako izkaže pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je ugodilo ugovoru dolžnikov in razveljavilo izdano začasno odredbo in predlog upnika zavrnilo. Upoštevaje navedeni materialnopravni okvir pa se izkažejo kot nerelevantne pritožbene navedbe, s katerimi upnik izpodbija utemeljitev odločitve prvostopenjskega sodišča glede neizkazanosti pogojev iz 2. odstavka 272. člena ZIZ. Zato se pritožbeno sodišče do teh pritožbenih navedb ni dolžno opredeljevati. Hkrati pa zgoraj utemeljeni razlogi za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe nakazujejo na neutemeljenost pritožbenega očitka, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Glede pritožbenega sklicevanja na časovni redosled pri odločanju prvostopenjskega sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe in hitrosti odločitve o ugovoru dolžnikov, ker je sodišče o ugovoru odločilo že na sam dan prejema ugovora, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožnica ni konkretizirala, kakšno bistveno postopkovno kršitev naj bi prvostopenjsko sodišče s tem storilo, zato se tudi do teh pritožbenih navedb ni dolžno opredeljevati. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je upoštevaje zgoraj utemeljene materialnopravne razloge odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Ker upnik s pritožbo ni uspel, je dolžan povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka dolžnikom. Pritožbeno sodišče je dolžnikom kot potrebne stroške pritožbenega postopka priznalo v skladu z veljavno odvetniško tarifo priglašeno nagrado za odgovor na pritožbo (160,20 EUR) in materialne stroške (20,00 EUR), vse skupaj povečano za 20 % DDV.