VSL sodba II Cp 1934/2010

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odločbi tožene stranke z dne 03.07.2007 in 23.07.2007 na plačilo invalidske pokojnine tožeči stranki v znesku 131,34 EUR mesečno, razveljavita.

Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da gre v bistvu za ugotovitveni zahtevek, ker se tožba glasi na plačilo skladove invalidske pokojnine v določenem znesku. Ker pa so o tem predhodno odločali že organi tožene stranke in zahtevek zavrnili, je potrebno te sklepe razveljaviti oz. ugotoviti, da so nezakoniti, saj bi se v nasprotnem primeru lahko tožena stranka nanje bolj ali manj uspešno sklicevala. V vsakem primeru se bo moralo sodišče pri odločanju o dajatvenem zahtevku do sklepov opredeliti, saj obstajajo, ne glede na to, ali jih materialno pravo predvideva ali ne. Tožena stranka je s sklepi trdila, da ni dolžna plačati zahtevka, s tem pa je pravni interes tožeče stranke nedvomno izkazan. Meni, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj bi moralo zahtevek za razveljavitev sklepov obravnavati v povezavi z dajatvenim zahtevkom, ne pa samostojno in razpisati narok, na katerem bi lahko tožeča stranka morebitno nesklepčnost odpravila. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, stroškov pritožbenega postopka pa ne priglaša.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je dne 01.08.2007 vložila tožbo, v kateri je zahtevala, da:

se odločbi tožene stranke z dne 03.07.2007 in 23.07.2007 na plačilo invalidske pokojnine tožeči stranki v znesku 131,45 EUR mesečno, razveljavita.

2je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačevati invalidsko pokojnino v mesečnem znesku 131,45 EUR od 19.09.2001 dalje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec. Že zapadle zneske je tožena stranka dolžna plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokrat zapadlega mesečnega zneska od prvega dne v mesecu za pretekli mesec, do dneva plačila.

3je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati pravdne stroške,

vse v 15-ih dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožbeni zahtevek pod točko 2 je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. IV P 2012/2007, z dne 01.07.2009 izločilo in se zanj izreklo za stvarno nepristojno. Zoper sklep se nobena pravdna stranka ni pritožila, zato je takšna odločitev postala pravnomočna. Spričo tega pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje tako ne bi smelo ravnati, ni odgovarjalo, saj niso predmet tega pritožbenega preizkusa.

Tudi sicer pa pritožbene navedbe niso utemeljene. Glede na zapis tožbenega zahtevka obravnavane tožbe (1. točka tožbenega zahtevka) ni mogoče uvrstiti med ugotovitvene, kot meni pritožba. Z ugotovitveno tožbo se zahteva ugotovitev obstoja oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost kakšne listine (181. člen ZPP). Tožbo, kot jo je postavil tožnik, je kvečjemu opredeliti kot oblikovalno (konstitutivno) tožbo (1), saj z njo zahteva razveljavitev aktov tožene stranke. Takšna tožba pa je dopustna le tam, kjer je to določeno po materialnem pravu. V tem pa ni predvideno, da bi lahko tožnik od sodišča v pravdnem postopku zahteval razveljavitev odločb organov tožene stranke. Spričo tega tovrstne nesklepčnosti tožbe ni mogoče odpraviti, zato sodišče tožnika na odpravo ni bilo dolžno pozivati (3. in 4. odstavek 318. člena ZPP), niti opraviti obravnave.

Odločitev o veljavnosti izpodbijanih odločb tudi ni predhodno vprašanje za odločitev o dajatvenem tožbenem zahtevku, še toliko manj je pravdno sodišče na takšno odločitev tožene stranke vezano. Sodišče mora samo ugotoviti, ali je tožnik upravičen do vtoževane terjatve, ne glede na mnenje tožene stranke, izraženo v izpodbijanih sklepih, saj je o sporih iz premoženjskih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, kamor sodi vtoževana terjatev, pristojno odločati pravdno sodišče (2) (1. člen ZPP).

Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

O stroških pritožbenega postopka pa ni odločalo, saj ti niso bili priglašeni (2. odstavek 163. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) O razmerju med ugotovitveno in oblikovalno tožbo glej Galič v Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 2. knjiga, str. 164 in naslednja.

(2) Primerjaj sklep VS VII R 18/2003.