VSL sklep II Cp 2622/2010

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagateljicama dovolilo dostop do zbirnih podatkov o nepremičninah v lasti M. R..

Pritožuje se M. R.. Trdi, da je sodišče nekritično sledilo predlagateljicama, da je premoženje, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot njeno premoženje, v zakonski zvezi z dolžnikom Mi. R. ustvarjeno skupno premoženje. Pojasni, da sta se z Mi. R. razvezala dne 4.7.2005. Premoženje, pridobljeno po tem datumu, ne more biti skupno premoženje, pa tudi premoženje, ki ga je pridobila pred tem datumom, ni skupno ampak njeno posebno premoženje. Meni, da z začasno odredbo ni mogoče zavarovati zahtevka v primeru izvenknjižne pridobitve lastninske pravice. Nasprotuje vpogledu v zbirne podatke o njenem premoženju. Predlaga razveljavitev sklepa, podredno pa dovolitev vpogleda zgolj podatkov o nepremičninah, ki jih je pridobila pred 4.7.2005, saj po tem datumu o skupnem premoženju ni mogoče govoriti.

Pritožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev o zahtevi predlagateljic sta določili 197. in 199. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki zemljiškoknjižno sodišče pooblaščata, da prosilcu posreduje podatke iz informatizirane glavne knjige. Vsi podatki, vpisani v glavni knjigi, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati in zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče posreduje podatke iz te evidence (195. čl. ZZK-1). Način dostopa do informatizirane glavne knjige oz. postopek posredovanja podatkov iz te baze podatkov je predpisan s Pravilnikom o elektronskem dostopu do informatizirane glavne knjige (Ur. list RS, št. 16/2004 s spremembami – v nadaljevanju Pravilnik). Ta predpis v postopku podajanja podatkov in informacij ne predvideva sodelovanja osebe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, niti sodelovanja druge osebe, katere podatki so v glavni knjigi vpisani. Nadzor nad uporabo informatizirane glavne knjige zagotavlja njen upravljavec (14. čl. Pravilnika).

Ker pa je prvostopenjsko sodišče pritožnici podelilo status udeleženke, pritožbeno sodišče pritožbe ne zavrača kot nedovoljene, kljub temu da mora sodišče že po uradni dolžnosti preveriti, da z odločitvijo ni poseženo v ustavno pravico do spoštovanja zasebnosti (38. in drugi čl. Ustave RS). Posredovani podatki imajo zaradi zbirnosti namreč tudi naravo osebnih podatkov, zaradi česar je njihovo posredovanje, kljub temu da gre za javne podatke, deloma omejeno (2. in 3. odstavek 199. čl. ZZK-1). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da imata predlagateljici zaradi pritožničine pretekle zakonske zveze z dolžnikom Mi. R. interes za dostop do zahtevanih podatkov in da sta ta interes tudi izkazali (1. točka 3. odstavka 199. čl. ZZK-1 ). Katero premoženje ne sodi v skupno premoženje, bo predmet ugotavljanja v primeru, če bosta predlagateljici nanj zaradi izvršitve ali zavarovanja svojega zahtevka posegli. Ker gre za posredovanje podatkov uporabnicama, ki izkazujeta razumen interes za posedovanje teh podatkov, in ker sta tudi uporabnici podatkov dolžni varovati pridobljene podatke, kolikor imajo zaradi zbirnosti delno tudi naravo osebnih podatkov, privolitev pritožnice za njihovo posredovanje ni potrebna.

Odločitev sodišča temelji na 2. točki 365. čl. Zakona o pravdnem postopku.

O zadevi odloča senat, ker se o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige praksa šele oblikuje (3. odstavek 366.a čl. ZPP).