VSL sklep III Ip 2190/2012

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 2. 2. 2011 zavrnilo.

2Dolžnica v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so našteti v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da se vrednost podedovanega premoženja lahko ugotovi ne samo s popisom in cenitvijo v zapuščinskem postopku ali s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, temveč tudi z navedbami drugih dejstev ter dokazi, ki potrjujejo navedena dejstva. Sklep je neobrazložen, ker sodišče ni obrazložilo, zakaj se z dejstvi, ki jih je navedel dolžnik, ter dokazi, ki jih je predložil, ne da ugotoviti, koliko premoženja je podedoval dolžnik in kolikšna je njegova vrednost. Ponavlja ugovorne trditve, da na prevzetih nepremičninah že teče izvršba na predlog upnika C. d.d. in je dolžnik navedel, da bo vrednost nepremičnin ocenjena v izvršilnem postopku ter predlagal vpogled v spis sodišča. Iz sklepa ne izhaja, da bi sodišče spis vpogledalo, dolžnik pa vanj ni mogel vpogledati, ker ni stranka izvršilnega postopka, glede na poslovanje sodišča ne bi mogel v osmih dneh preko dokazovanja pravnega interesa vpogledati v navedeni spis. Iz tega spisa bi se lahko razbralo, ali je bila v izvršilnem postopku nepremičnina že ocenjena ali ne in v kakšni fazi je ta postopek. Glede vrednosti nepremičnin je tudi splošno znano dejstvo, da so bile vse nepremičnine ocenjene s strani GURS ter da je informativni izračun vrednosti nepremičnin javno dostopen na spletnih straneh GURS. Sodišče bi se tako lahko samo prepričalo o vrednosti nepremičnin. Podal je tudi trditveno in dokazno podlago glede osebnega vozila kot tudi denarnih sredstev. Res ni izrecno predlagal izvedenca za ocenitev vrednosti premoženja, saj bi s tem nastali nepotrebni dodatni stroški. Iz vrednosti podedovanih denarnih sredstev in osebnega vozila upnikom ni dolžan poravnati obveznosti, ker iz tega naslova premoženja ni podedoval. Z navedbami, da na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, in predlogom za vpogled v spis pa je prav tako dokazano, da bo iz vrednosti navedenih podedovanih nepremičnin poplačan zgolj upnik, na predlog katerega teče izvršilni postopek. Posledično izpodbija tudi odločitev o stroških. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče se v celoti strinja z materialnopravnimi izhodišči in razlogi, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje in jih zato ne bo ponavljalo. Poudarja pa, da bi se dolžnica lahko razbremenila odgovornosti za zapustnikove dolgove, če bi zatrjevala in dokazala, kakšna je bila vrednost prevzetega premoženja ob smrti zapustnika in da je bila ta zapuščina že v celoti izčrpana. Takšnih trditev pa dolžnica niti v ugovoru niti v pritožbi ni podala, čeprav je bilo na njeni strani trditveno in dokazno breme (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

5V teoriji in sodni praksi je že zavzeto stališče, ki ga je zapisalo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da gre pri omejitvi odgovornosti za zapustnikove dolgove za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja (1). Zato so pravno nepomembne pritožbene trditve, da dolžnica ni prejela denarnih sredstev in da osebno vozilo, ki je predmet zapuščine, nima nikakršne tržne vrednosti in je v celoti amortizirano ter da zato iz vrednosti denarnih sredstev in osebnega vozila upniku ni dolžna poravnati obveznosti, ker iz tega naslova ni ničesar prejela. Ker gre za pravno nepomembne trditve, tudi ni potrebno njihovo dokazovanje.

6Pravno nepomembne so tudi pritožbene trditve, ki se nanašajo na ugotavljanje vrednosti prevzetih nepremičnin. Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, torej se obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, enako pa velja tudi za Republiko Slovenijo kot prevzemnico zapuščine, lahko ugotovi le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe na eni ali na drugi strani ne morejo vplivati na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja (2).

7Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi bodisi s popisom in cenitvijo v zapuščinskem postopku v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev oziroma prevzemnice zapuščine Republike Slovenije, kot se je pravilno opredelilo tudi sodišče prve stopnje. Tudi če se vrednost ugotavlja v drugem postopku, je za ocenitev odločilen trenutek zapustnikove smrti. Neutemeljeno je torej pritožbeno uveljavljanje, da se lahko vrednost podedovanega premoženja ugotovi tudi z navedbami drugih dejstev ter predlaganjem dokazov zanje, saj za takšno stališče ni opore niti v teoriji niti v sodni praksi (3). Sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato je očitek neobrazloženosti in s tem obstoja absolutne bistvene kršitev določb postopka neupravičen.

8Glede ocenjevanja vrednosti nepremičnin v drugem izvršilnem postopku pa je treba pojasniti, da se v tem postopku v skladu z drugim odstavkom 178. člena ZIZ ugotavlja vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni vrednosti na dan cenitve, kar pa za vrednost zapuščine v primerjavi z višino zapustnikovih dolgov, glede na prej obrazloženo, ni relevantno.

9Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šestem odstavkom 38. člena ZIZ.

-----------------------------------

(1) Prim. dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, Ur. l. RS, 1991, stran 176; sklepa VSC I Ip 386/2010 z dne 23. 9. 2010 in VSL I Cpg 769/2010 z dne 17.11.2010

(2) Prim. VS RS II Ips 690/2003 z dne 13. 1. 2005 in II Ips 365/2005 z dne 30. 8. 2007

(3) prim. sklep VSL II Cpg 171/2007 z dne 21. 3. 2007, glej tudi dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana (Ur. l. RS, 191, stran 178), ki celo zastopa stališče, da v izvršilnem postopku vrednosti podedovanega premoženja ni mogoče ugotavljati.