VSK sklep I Cp 45/2007

Pritožbi se ugodi in se izpodbijano sodbo razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na plačilo 5.680.000,00 SIT iz naslova objektivne odgovornosti prve tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči. Pri vožnji iz ovinka jo je začelo zanašati, nato jo je obrnilo v nasprotno smer vožnje, zatem pa v rob vozišča in po grabnu navzdol 30 do 40 m. Cesta je bila takrat mokra in na delu, na katerem je prišlo do nesreče, prekrita z betonsko prevleko. Okoliščine v zvezi z betonsko prevleko in posledično večjo spolzkostjo je treba po mnenju prvostopnega sodišča presojati v okvirih trditvene in dokazne podlage s stališča krivdne odgovornosti, cesta sama po sebi pa ne pomeni nevarne stvari. Zato je sodišče primarni zahtevek zavrnilo.

Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka in v pritožbi navajala, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da se betonska prevleka na cesti ne more presojati v okviru objektivne odgovornosti. Na celotni trasi ceste je namreč betonska prevleka edino na delu, na katerem je prišlo do nesreče. Taka prevleka je, zlasti ob dežju, neustrezna in pomeni povečano nevarnost. Zato po mnenju pritožbe v danih okoliščinah gre za nevarno stvar, kar pa bi sodišče lahko ugotovilo z zaslišanjem predlaganih prič. Ker je sodišče dokazne predloge zavrnilo, ni ugotovilo relevantnega dejanskega stanja.

Pritožba je utemeljena.

Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke. Vrsta odgovornosti je namreč pravno vprašanje in na pravne podlage, navedene v tožbi, sodišče pri odločanju ni vezano. Ker sodba o trditvah tožeče stranke o subjektivni odgovornosti tožene stranke nima razlogov, jo je bilo treba razveljaviti (skupaj z odločitvijo o pravdnih stroških) in zadevo vrniti v novo sojenje (354. člen Zakona o pravdnem postopku ? ZPP ? v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da ustrezno popravi zahtevek, nato pa odločati o odgovornosti tožene stranke za škodo, ki je nastala tožnici. V zvezi s tem je opozoriti, da tožnica prvenstveno zatrjuje, da ji je škoda nastala, ker je na spornem delu cesta prevlečena z betonom, ki naj bi bil v deževnem vremenu spolzek in gre zato za nevarno stvar. Betonska prevleka cestišča predstavlja lastnost stvari in ni stvar vzdrževanja, zato bo moralo prvostopno sodišče izvesti predlagane dokaze in ugotoviti, ali sporni del ceste predstavlja nevarno stvar v smislu določbe drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Hkrati pa bo moralo obravnavati še zatrjevane kršitve dolžne skrbnosti tožene stranke.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.