VSM sklep I Ip 308/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost celote nepremičnin, parc. št. 383/9 in 383/10, pripisanih pri vl. št. ... k.o..., skupaj 303.000,00 EUR.

2Proti citiranemu sklepu sta dolžnici po svojem pooblaščencu vložili pravočasno pritožbo ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tržni vrednosti nepremičnin parc. št. 383/9 in 383/10, pripisanih pri vl. št. ... k.o. ... oprlo na cenilni zapisnik cenilke M.T. in dopolnitev cenilnega poročila z dne 2. 12. 2010, zoper katerega stranke izvršilnega postopka niso ugovarjale. Takšnih razlogov izpodbijanega sklepa ne morejo omajati pritožbena izvajanja, ki pavšalno navajajo, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, da vrednost nepremičnine ni pravilno ugotovljena, ker se dolžnici nista strinjali s cenitvami M.T., ki da je pristranska in da dela po vedenju dolžnic takšne cenitve, da lahko pride pri nadaljnjih fazah izvršilnega postopka do zlorab. Kot nadalje trdi pritožba, cenilka M.T. cenilno poročilo ni naredila pravilno in tudi ne v skladu s pravili stroke, cenitev pa tudi zaradi časovne oddaljenosti ne odraža resničnega stanja oziroma vrednosti te nepremičnine, pri čemer ne upošteva sedanjega stanja na trgu, kjer je vrednost nepremičnega premoženja zelo relativna. Takšni pavšalni pritožbeni očitki so neutemeljeni, saj pritožba ne konkretizira, zakaj je izpodbijani sklep nepravilen in zakaj nezakonit oziroma zakaj cenitev ni pravilno ugotovljena oziroma zakaj in iz kakšnih razlogov je cenilka M.T. pristranska, zakaj mnenje ni izdelano v skladu s pravili stroke in konkretno zakaj zaradi „časovne oddaljenosti“ ne odraža resničnega stanja oziroma vrednosti te nepremičnine. Takšna pritožbena izvajanja so tudi prepozna v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP, saj pritožnici ne povesta, zakaj navedenih dejstev nista mogli uveljavljati v postopku na prvi stopnji.

5Pregled zadeve pokaže, da je cenilka mag. M.T. opravila ogled cenjene nepremičnine 9. 9. 2010, cenilno poročilo pa je izdelala 18. 10. 2010 oziroma ga 19. 10. 2010 predložila sodišču. Zoper to cenitev sta dolžnici imeli pavšalne pripombe, na katere je cenilka odgovorila v dopolnitvi cenilnega poročila z dne 9. 12. 2010. Po vročitvi omenjene dopolnitve dolžnici na cenitev nista imeli nadaljnjih pripomb, zato je sodišče prve stopnje povsem upravičeno izdalo izpodbijani sklep.

6Neutemeljena pa je tudi nadaljnja pritožbena graja o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ker da je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv, saj v njem ni določena vrednost za vsako od parcelnih številk, vpisanih pri vl. št. ... k.o. ..., ker da gre izvršba posebej na vsako od teh parcel, ne pa na obe skupaj. V osnovni in pristopni izvršilni zadevi je predlagana izvršba skupaj na obe nepremičnini, sicer pa iz cenitvenega poročila izhaja, da predstavlja parc. št. 383/9 dvorišče 1683 m2 in poslovne stavbe 233 m2, parc. št. 383/10 pa v naravi predstavlja cesto, ki meri 105 m2. Glede na naravo in namen navedenih nepremičnin vsekakor ni možno niti v izvršilnem postopku prodajati vsako zase, temveč le kot celoto nepremičnin.

7Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje – 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.