VSRS Sklep II DoR 257/2011

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v sodbi pod II. točko njenega izreka ugotovilo, da (i) obstaja terjatev tožnika do tožene stranke na dan 18. 6. 1994 v višini 4.372,04 EUR, da (ii) obstaja terjatev toženke do tožnika na dan 18. 6. 1994 v višini 3.540,96 EUR in (iii) izreklo pobot ter zahtevku tožnika ugodilo za znesek 2.426,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2000 dalje.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo (delno) pritožbi tožnika in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ugotovilo, da terjatev toženke do tožnika v višini 3.540,96 EUR ne obstaja in da se zahtevku tožnika ugodi za 13.864,68 EUR. Glede v pobot uveljavljane terjatve toženke je presodilo, da je zastarala najpozneje leta 1999, ko je potekel petletni zastaralni rok od uveljavitve Zakona o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (ZZPLP) 18. 6. 1994, ki je izrecno opredelil kot nične posle, s katerimi nastaja delež zasebnega kapitala v igralnicah. Glede terjatve tožnika je Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD) določal, da izplača igralnica obveznosti najpozneje v dveh letih od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register (9. 2. 1998) oziroma od končanja revizijskih postopkov (9. člen). V konkretnem primeru je to bilo 9. 2. 2000, ko je bila terjatev toženke že zastarana, dolg pa se lahko pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana (339. člen za obravnavani primer še upoštevnega Zakona o obligacijskih razmerjih).

3Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, v katerem izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje „kdaj so se stekli pogoji za pobot obeh terjatev pravdnih strank in kdaj sta terjatvi zapadli“. V predlogu ponuja obširne razloge v oporo mnenju, da je sodišče druge stopnje sporno vprašanje zastaranja v pobot uveljavljane terjatve rešilo materialnopravno zmotno, kar po mnenju toženke velja enako tudi za razrešitev vprašanja zadržanja zastaranja.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče dopusti revizijo, če je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Ker je o identičnih pravnih vprašanjih, ki jih toženka problematizira v predlogu za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče že zavzelo stališča in nanje odgovorilo v svoji sodbi II Ips 391/2011 z dne 19. 4. 2012, pogoji za dopustitev revizije v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Zato je bilo treba toženkin predlog zavrniti (drugi odstavek 367.c člena ZPP).