VSL sklep Cst 200/2012

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo prodajo v izreku navedenih nepremičnin (parcel) stečajnega dolžnika tako, da se navedene nepremičnine prodajo neposredno Republiki Sloveniji (Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direkciji Republike Slovenije za ceste).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik Republika Slovenija, ki je tudi predlagani kupec v sklepu navedenih nepremičnin. Navaja, da parcele, ki so predmet izpodbijanega sklepa, ne predstavljajo pozneje najdenega premoženja v smislu določila 380. člena ZFPPIPP, ker da so bile že del stečajne mase (istega) stečajnega dolžnika v glavnem postopku St 10/1992. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 346. člena ZFPPIPP, ki določa posebna, nekoliko omiljena pravila o prodaji dolžnikovega premoženja, če gre za stvari manjše vrednosti (manj od 15.000,00 EUR). Tudi v tem primeru mora prodajo dovoliti sodišče (331. člen ZFPPIPP), kar je z izpodbijanim sklepom tudi storilo.

5Pritožba sodišču ne očita nepravilnosti v postopku prodaje premoženja, pač pa navaja razloge, ki po vsebini pomenijo uveljavljanje izločitvene pravice. Pritožnik namreč trdi, da parcele, ki so predmet prodaje, ne predstavljajo pozneje najdenega premoženja, in da so že v lasti pritožnika, ker je pritožnik na teh nepremičninah uveljavljal izločitveno pravico v prvotnem stečajnem postopku, ki mu je bila priznana bodisi v stečaju bodisi v pravdnih postopkih na podlagi prerekanja izločitvene pravice, in da so pri tem sporne parcele pomotoma izpadle iz izrekov sodnih odločb. Navedeni razlogi po vsebini ne sodijo v okvir (možnega) preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa in jih v postopku obravnavanja pritožbe zoper izpodbijani sklep niti ni mogoče razrešiti.

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče zgolj dovolilo prodajo določenih nepremičnin pritožniku. Dovoljenje je dano upravitelju, t. j. stečajnemu dožniku, ker ga le on potrebuje za razpolaganje s premoženjem. S strani sodišča izdano soglasje k prodaji pa kupca v nobenem primeru ne obvezuje, da prodajno pogodbo tudi sklene. Zato pritožnikov pravni položaj z izpodbijanim sklepom ni v ničemer (bolj) ogrožen, kot bi bil brez njega. Morebitna razveljavitev tega sklepa bi tako bila pritožniku kvečjemu v škodo, saj njegovega problema (kdo je lastnik spornih nepremičnin) ne rešuje.

7Če pritožnik meni, da so v v izreku tega sklepa navedene nepremičnine v njegovi lasti, bi moral zahtevati njihovo izročitev. Zmotno je pritožbeno stališče, da določilo 380. člena ZFPPIPP, ki govori o stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem, izključuje prijavo izločitvenih pravic. Le-te je ob smiselni uporabi 4. do 7. odstavka 299. člena ZFPPIPP mogoče prijaviti do objave načrta (prve) splošne razdelitve kasneje najdenega premoženja.

8Sicer pa pritožba ni dokazala trditev, da so parcele njene oziroma, da je bilo o njih že odločeno. Tudi, če drži, da so bile številke parcel pomotoma izpuščene iz izrekov sodnih odločb, ki so bile izdane v postopkih, ki so se vodili na podlagi prerekanja izločitvene pravice v stečajnem postopku St 10/1992, dopolnitev teh odločb ni več mogoče opraviti, ker so vezane na rok (glej 325. člen ZPP).

9Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).