VSL sodba I Cpg 1029/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Ker gre za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 151865/2009 z dne 21. 10. 2009 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

3Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila stranka in sicer smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe.

4Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnikove navedbe predstavljajo grajo predvsem pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zgoraj navedenih pritožbenih razlogov, ki jih dovoljujejo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Ugotovitve o tem, ali je P. d.o.o. prenesla terjatve na B. d.o.o., kdaj je slednji toženi stranki poslal obvestilo o obrestih ter kdaj je P. d.o.o. toženi stranki poslala obvestilo o odstopu terjatev, so dejanske narave. V sporih majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbe ni (prvi odstavek 458. člena ZPP); teh vprašanj s pritožbo torej ni mogoče načenjati in ne morejo biti predmet pritožbe.

8Pritožnik ponavlja, da je tožena stranka že v letu 2008 s podjetjem P. d.o.o. zaključila poslovanje. Navaja tudi, da so vse obveznosti do P. d.o.o. poravnane (zadnja obveznost naj bi bila poravnana 10. 10. 2008), kar pa je nedovoljeno navajanje novih dejstev. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po prvem odstavku 337. člena ZPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Tega pritožnik ne trdi. Ob tem višje sodišče še ugotavlja, da se tožena stranka naroka za glavno obravnavo ni udeležila, s svojo procesno neaktivnostjo pa je onemogočila, da sodišče iz kateregakoli razloga trditvam in dokazom tožeče stranke ne bi verjelo.

9Upoštevajoč navedeno višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zaradi tega je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).