VSRS Sklep IV Ips 34/2012

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1S sodbo Okrajnega sodišča v Postojni PR 160/2010 je bilo storilcu D. P. na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odvzeto tovorno vozilo znamke Renault, reg. št. LJ ..., ki je bil po pravnomočnosti sodbe uničen. Okrajno sodišče v Postojni je sodnemu izvršitelju F. S. s sklepom PR 160/2010 priznalo nagrado in povrnitev stroškov za stroške hrambe in uničenja tovornega vozila v višini 673,85 EUR. Izvršitelj je zoper sklep o nagradi in povrnitvi stroškov vložil pritožbo, Okrožno sodišče v Kopru pa je njegovo pritožbo s sklepom

Ks 387/2011

zavrnilo kot neutemeljeno.

2Vrhovna državna tožilka v

zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjuje kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in predlaga, da se sklep Okrožnega sodišča v Kopru razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Navaja, da drugostopenjsko sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe izvršitelja, da je ravnal skladno s Pravilnikom o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 20. členu določa, da je osnova za obračun hrambe teža oziroma masa vozila, kot je navedena v prometnem dovoljenju. Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na navedbe izvršitelja,

da je ravnal skladno s pravilnikom, ki v 20. členu določa, da se plačilo za hrambo računa glede na maso zaseženih predmetov. Odgovorilo ni niti na njegovo zatrjevanje, da je pred tem predložil dva obračuna, na katera ni bilo pripomb. Navedbe izvršitelja so odločilne za odločitev, do kakšnega plačila je izvršitelj upravičen, sklep pa razlogov o odločilnem dejstvu nima, zato je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena izvršitelju, ki je v odgovoru pritrdil argumentom vrhovnega državnega tožilstva.

B.

4Po določbi prvega in drugega odstavka 169. člena ZP-1 lahko (vrhovni) državni tožilec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek.

5V konkretni zadevi je Okrajno sodišče v Postojni po končanem postopku o prekršku

PR 160/2010, ki se je vodil zoper storilca D. P.,

izvršitelju

s sklepom z dne 20. 6. 2011 na podlagi Pravilnika odmerilo stroške in nagrado za hrambo in uničenje tovornega vozila znamke Renault. Zoper izdani sklep o nagradi je izvršitelj vložil pritožbo, ki jo je

Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 23. 9. 2011 kot neutemeljeno zavrnilo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagatelj

(glede na vsebino zahteve) dejansko zatrjuje kršitev Pravilnika in ne kršitev ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

6Ker izpodbijani sklep ne izpolnjuje pogojev iz 169. člena ZP-1, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).