VSL sodba I Cpg 1234/2011

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 20877/2008, z dne 24. 4. 2008 ostane v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 655,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (5. odstavek 458. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP).

6Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo računa št. 2499 z dne 9. 12. 2006, ki ga je tožena stranka le delno plačala. Tožena stranka pa je nasprotovala s trditvijo, da ni bila naročnica, kakor tudi ne plačnica vtoževanega blaga in storitev. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev, ki sta jih podali pravdni strani v postopku na prvi stopnji in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila blago in storitev, na katero se nanaša vtoževani račun. Ugotovilo je, da se je tožena stranka zavezala plačati dobavljeno blago in opravljeno storitev, kakor tudi, da je tožeča stranka v celoti izvršila dobavo in storitev, ki jo je naročila tožena stranka.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka napada dokazno oceno zaslišanih prič in izvedenih lastninskih dokazov, saj z njimi napada ugotovljeno dejansko stanje, kar pa glede na določbo 1. odst. 458. člena ZPP v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno.

8Pritožnik v pritožbi konkretno uveljavlja le kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da obstaja v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in sicer dopisa z dne 17. 4. 2008 (A3), elektronske pošte z dne 7. 2. 2007, izvedenskega poročila z dne 25. 12. 2006 (B3) in 25. 1. 2007 (B2), računa št. 2499 z dne 9. 12. 2006 (A2) in med samimi temi listinami.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba razloge o vseh odločilnih dejstvih in je jasno obrazložena, kar omogoča preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. Nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe in med samimi listinami pritožbeno sodišče ni našlo. Glede na navedeno očitana kršitev določb postopka ni podana.

10Navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka toženi stranki obračunala DDV na montažo po stopnji 20 %, namesto 8,5 % (A2), pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Gre namreč za pritožbene novote, ki jo sodišče ne more upoštevati (453. člen v zvezi s 1. odst. 337. člena ZPP).

11Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je naložilo toženi stranki, da mora plačati vtoževani znesek (619. člen OZ).

12Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).