VSL sodba I Cpg 661/2011

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Uvodno pojasnilo

1Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da sta do pravnomočnega zaključka predmetnega gospodarskega spora prekinjena nepravdna postopka zaradi delitve predmeta skupnosti, ki se vodita pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 33/2010 (sklep z dne 15. 6. 2010, priloga A5) in N 146/2010 (sklep z dne 15. 6. 2010, priloga A6).

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožbena dejanja

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v prvem odstavku izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Ugotovi se, da je na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža, ki so jo dne 7. 10. 1996 pri notarju S. K., pod št. SV 315/96 sklenili tožnik J. C, in toženca M. G. ter S. M.-G., nastal skupen poslovni delež tožnika in prvotoženca, kar pomeni, da poslovni delež prvotožene stranke M. G., ki predstavlja 12,2 % osnovnega kapitala družbe B. d.o.o. in je znašal 2.681.456,00 SIT oz. 11.189,52 EUR pripada tožniku in prvotožencu skupaj, in sicer prvotožencu 10 %, tožniku pa 2,2 %.

2Ugotovi se, da je na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža, ki so jo dne 7. 10. 1996 pri notarju S. K., pod št. SV 315/96 sklenili tožnik J. C. in toženca M. G. ter S. M.-G, nastal skupen poslovni delež tožnika in drugotoženke, kar pomeni, da poslovni delež drugotožene stranke S. M.-G., ki predstavljata 12,2 % osnovnega kapitala družbe B. d.o.o. in je znašal 2.681.456,00 SIT oz. 11.189,52 EUR pripada tožniku in drugotoženki skupaj, in sicer drugotoženki 10 %, tožniku pa 2,2 %.

3Toženca M. G. in S. M.-G. sta solidarno dolžna v roku 8. dni pod izvršbo povrniti tožniku J. C. pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.“

Tožeči stranki je v drugem odstavku izreka naložilo v plačilo pravdne stroške v znesku 1.698,00 EUR s pripadki v roku 15 dni.

3Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih pa toženkama naloži v plačilo vse pritožbene stroške tožeče stranke skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroškov pritožbenega postopka ob tem ne priglasi.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka s pripadki, katere tudi priglasi.

5Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe

6Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev nastanka skupnega poslovnega deleža. Pojasnilo je, da zaradi pomanjkanja soglasja skupščine za odsvojitev in delitev poslovnega deleža, odložni pogoj, pod katerim je bila sklenjena Pogodba o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 7. 10. 1996 (priloga A1), ni bil izpolnjen. Ker pa je bila pogodbena volja pravdnih strank v razpolaganju z delom poslovnega deleža, skupni poslovni delež ni mogel nastati, saj stranki česa takega nista dogovorili.

7Bistvene pritožbene navedbe tožeče stranke so:

da je odsvojitev dela poslovnega deleža skladno z odločbo Vrhovnega sodišča III Ips 114/2004 dopustna in vnaprejšnja odobritev skupščine ni potrebna, pri čemer pravdne stranke v predmetni pogodbi tudi naknadne odobritve družbenikov niso predvidele in odsvojitve torej niso vezale na nikakršen odložni pogoj;

da je bila pogodbena volja strank odsvojitev dela poslovnega deleža, ker pa to z nastankom novega poslovnega deleža ni bilo mogoče, se je na obstoječih poslovnih deležih vzpostavila pripadnost več osebam po 415. členu Zakona o gospodarskih družbah;

da je bila causa pogodbe delna sprememba imetništva na poslovnih deležih toženih strank in ne delitev poslovnih deležev ter nastanek novega poslovnega deleža;

da je pomembno vprašanje, na kakšen način se odsvojitev dela poslovnega deleža manifestira navzven – ker nov poslovni delež ni nastal, je prišlo do spremembe lastništva znotraj obstoječih poslovnih deležev toženih strank;

da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti materialno procesno vodstvo ter nadalje tudi zaslišati pravdne stranke, da bi ugotovilo skupen namen pogodbenikov.

8Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so pogoji in omejitve pri odsvajanju (dela) poslovnega deleža določeni v zakonu in družbeni pogodbi. Sodišče je tako vezano ne le na kogentno, temveč tudi na avtonomno pravo pravdnih strank. Prvi odstavek 418. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD; enako predpisuje sedaj veljavni 483. člen ZGD-1) določa, da lahko družbenik odsvoji del poslovnega deleža, tako da s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. To pomeni, da je odsvojitev dela poslovnega deleža mogoča le tako, da z delitvijo iz obstoječega nastane še en nov poslovni delež. Drugačen način odsvojitve (prim. 1. in 2. točko izreka izpodbijane sodbe) ni dopusten. Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 114/2004 z dne 6. 9. 2005). Potrebno pa je (glede na zgoraj citirano določilo in skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža. Takega soglasja družbenikov ni bilo. Sicer pa predmet tožbenega zahtevka ni delitev obstoječega poslovnega deleža in nastanek novega, pač pa nastanek skupnega poslovnega deleža dveh družbenikov na račun zmanjšanja „dela“ poslovnega deleža enega družbenika.

9Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD (sedaj veljavni prvi in četrti odstavek 483. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 480. člena ZGD-1).

10Odsvojitev dela deleža je treba ločiti od primera, ko kot sodružbenik k istemu deležu pristopi kakšna tretja oseba in tako nastane položaj, ko isti poslovni delež pripada več osebam (Zabel v: Kocbek, Veliki Komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV založba, Ljubljana 2007, 3. knjiga, str. 113). Z odsvojitvijo dela poslovnega deleža namreč ne more nastati skupnost na celotnem poslovnem deležu prvotožene oziroma drugotožene stranke. V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče zato ocenjuje tožbo kot nesklepčno, saj pritožnik ugotovitve nastanka skupnega poslovnega deleža na podlagi predmetne pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža mimo določb zakona in družbene pogodbe ne more doseči. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

11Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

12Ker tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, je odločanje o njih odpadlo. Tožena stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ne gre stroške, potrebne za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.