VSL sklep I Ip 1997/2011

Pritožba zoper sklep VL 110966/10-19 z dne 18. 3. 2011 se zavrne in sklep potrdi.

Pritožbi zoper sklep VL 110966/10-18 z dne 18. 3. 2011 se ugodi in sklep razveljavi.

Pritožba zoper sklep VL 110966/10-8 z dne 15. 11. 2010 se zavrne in sklep potrdi.

Glede pritožbe zoper sklepa VL 110966/10-19 in VL 110966/10-18, oba z dne 18. 3. 2011:

1S sklepom VL 110966/10-19 z dne 18. 3. 2011 je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog z dne 23. 12. 2010 zavrglo, s sklepom VL 110966/10-18 z dne 18. 3. 2011 pa štelo, da je pritožba zoper sklep z dne 15. 11. 2010 umaknjena.

2Zoper sklepa je pravočasno pritožbo vložil dolžnik. Opozarja, da mora biti sklep sodišča po zakonu podpisan s strani sodnika ali vsaj referenta in vsebovati pečat sodišča. Sklep sodišča izdan 18. 3. 2011 pa ne vsebuje prav nobenega podpisa in tudi ne pečata in je kot tak brezpredmeten, saj tak dopis lahko sestavi kdorkoli in pošlje komurkoli in je kot tak pravno ničen. Zaradi navedenega meni, da sodišče ni preverilo dejstev, tako v slučaju izpodbijanega sklepa kot v celotnem primeru. Tudi tokrat navaja, da mora ob vložitvi pritožbe biti plačana sodna taksa, nikjer pa ne navaja v kolikšni višini in kam bi se naj jo plačalo. Prosi, da sodišče še enkrat preuči celotni primer in popravi konkretne napake, ki so dokazane in odloči na podlagi verodostojnih podatkov oziroma dokazov, ki jih poseduje, ne pa pavšalno, saj v navedenem primeru obstaja utemeljen sum kršenja osnovnih ustavnih pravic, ki jih tudi namerava uveljavljati.

3Pritožbeno sodišče je sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ). Pri preizkusu je ugotovilo, da je pritožba dolžnika zoper sklep VL 110966/10-18 utemeljena, zoper sklep VL 110966/10-19, pa ne.

4Na začetku sodišče druge stopnje ugotavlja, da na pravilnost izpodbijanih sklepov dejstvo, da sklepa ne vsebujeta pouka o višini sodne takse za pritožbo in računa, kamor naj se ta plača, ne vpliva, saj podatek o višini sodne takse in računu sodišča ni obvezna sestavina sklepa (prim. šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Obveznost in višino sodne takse ureja Zakon o sodnih taksah (ZST–1, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembo) in se vsak z njeno višino lahko seznani, podatki o računih, kamor se plačuje sodna taksa, pa so dostopni na uradnih internetnih straneh sodišč in pri sodišču, tako da je vsakomur omogočeno, da sodno takso plača že ob nastanku taksne obveznosti. Če pa vlagatelj vloge, za katero je treba plačati sodno takso, ob njeni vložitvi takse ne plača, mu sodišče pošlje plačilni nalog, s katerim ga pozove k plačilu sodne takse in v njem tudi navede, kolikšna je višina in kje je podlaga, ter na kateri račun sodišča naj se sodna taksa plača (34. člen ZST-1). Taksa, plačana po takem plačilnem nalogu, se šteje za pravočasno plačano (drugi odstavek 29.b člena ZIZ). Zato dejstvo, da sam sklep ne vsebuje podatka o višini sodne takse za pritožbo in računu za njeno plačilo, tudi ne ovira njenega pravočasnega plačila.

5Prav tako na pravilnost sklepov ne vpliva dejstvo, da sklepov sodnica, ki ju je izdala, ni podpisala lastnoročno in da ne vsebujeta žiga. Predmetni postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve, na podlagi verodostojne listine, vloženega na obrazcu, elektronsko, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano (drugi odstavek 29. člena ZIZ v zvezi 2. in 3. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/2007, s spremembami)). Pri avtomatizirani obdelavi se v skladu z določilom sedmega odstavka 29. člena ZIZ sklepi opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Glede na navedeno postopanje sodišča, da sklepov ne opremi s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu z zahtevo ZIZ in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev določbe sedmega odstavka 29. člena ZIZ. Vendar ta kršitev, ker že iz uvoda sklepa izhaja, katero sodišče je v zadevi odločilo, po oceni pritožbenega sodišča ni bistvena kršitev določb postopka iz 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato na pravilnost izpodbijanih sklepov ne more imeti nikakršnega vpliva.

6Zakon o sodnih taksah (ZST – 1, Ur. l. RS, št. 37/2008), ki ureja postopek za plačilo in izterjavo sodne takse (34., 34.a in 35. člen ZST-1), dolžniku pravice do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče njegov ugovor zoper plačilni nalog (za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 15. 11. 2010) zavrnilo (sklep z dne 23. 12. 2010), ne daje. Poleg tega tudi ne odkazuje na uporabo drugega procesnega predpisa. Da pritožbe zoper sklep z dne 23. 12. 2010 ni, je bil dolžnik v istem sklepu tudi opozorjen. Ker je pritožbo kljub temu vložil, jo je s sklepom VL 110966/10-19 z dne 18. 3. 2011 sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožba dolžnika zoper sklep VL 110966/10-19 z dne 18. 3. 2011 tako ni utemeljena, zaradi česar jo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7Ni pa pravilna odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo s sklepom VL 110966/10-18 z dne 18. 3. 2011. Sodišče prve stopnje je štelo, da se šteje pritožba dolžnika zoper sklep z dne 15. 11. 2010 za umaknjeno na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta določa, da se za umaknjeno šteje pritožba, za katero ni plačana sodna taksa in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. S sklepom z dne 15. 11. 2010 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Za postopek izterjave sodne takse in za pravno sredstvo zoper plačilni nalog, ZST-1 ne predpisuje obveznosti plačila sodne takse (prim. 2. člen in četrti odstavek 10. člena ZST-1). Tako tudi ne predpisuje obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep v postopku izterjave sodne takse (saj pritožbe tudi ne predvideva). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZST-1 o plačilu sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 15. 11. 2010 in posledično brez podlage postopalo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbi dolžnika je zato sodišče druge stopnje ugodilo in sklep VL 110966/10-18 z dne 18. 3. 2011 razveljavilo (3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v nadaljevanju pa odločilo še o pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 15. 11. 2010.

Glede pritožbe zoper sklep VL 110966/10-8 z dne 15. 11. 2010:

8Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog zavrglo, ker je dolžnik zoper sklep sodišča z dne 5. 10. 2010, s katerim je slednje zavrnilo ugovor, ki ga je dolžnik vložil zoper plačilni nalog, vložil pritožbo, ki ni dovoljena.

9Zoper sklep se pritožuje dolžnik in navaja, da je višina sodnih taks predpisana v noveli ZIZ-E, predpisanega v noveli ZIZ-F, ki ga sodišče ni upoštevalo. Nadalje navaja, da je plačilni nalog in višina odmerjene sodne takse izdan iz popolnoma neutemeljenih razlogov, saj sodišče za plačilo sodne takse enači ugovor s pritožbo, kar ni enako. Zato je razvidno, da sodišče ni preverilo dejstev glede izdaje sklepa, kakor tudi v celotnem primeru. V sklepu zopet ni navedena niti višina sodne takse, niti račun, kamor naj se ta plača. Sodišče ponovno prosi, da še enkrat prouči celotni primer, popravi procesne napake in se odloči na podlagi verodostojnih podatkov, ne pa pavšalno. Navaja, da je vsled navedenega sklep pravno ničen.

10Pritožba ni utemeljena.

11Iz razlogov, navedenih že pod točko 6., dolžnik nima pravice do (posebne) pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, saj mu je ZST-1 ne daje, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče druge stopnje le še dodaja, da je pravica dolžnika do pravnega sredstva zoper odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog, dolžniku kljub temu, da mu je ne daje ZST-1, zagotovljena. Vse pritožbene razloge glede neutemeljene izdaje plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi in nepravilnosti odločitve o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, bi dolžnik lahko uveljavil v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi neplačila sodne takse zanj, štelo za umaknjen (prvi do tretji odstavek 29. b člena in 61. a člen ZIZ).

12Iz razlogov, navedenih pod točko 4., pa na pravilnost in zakonitost sklepa tudi ne vpliva dejstvo, da sam sklep ne vsebuje podatka o višini in računu za plačilo sodne takse, saj podatek o višini sodne takse in računu sodišča ni obvezna sestavina sklepa (prim. šesti odstavek 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 15. 11. 2010, kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).