VSL sklep I Cpg 243/2012

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je dolžna tožeča stranka iz naslova pravdnih stroškov drugotožene stranke plačati 556,96 EUR, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. 01100-6950421834 s sklicem na št. 008 1205 01080 09, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 388. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in tožeči stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

3Pritožba ni utemeljena.

4O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a. člena v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj je predmet pritožbe odločitev o stroških postopka, pri čemer vrednost izpodbijanega dela ne presega 800,00 EUR.

5Sodišče prve stopnje je odločitev o naložitvi pravdnih stroškov drugotožene stranke tožeči stranki sprejelo v posledici ugotovitve, da je tožeča stranka tožbo v predmetni zadevi umaknila zatem, ko je o njenem premoženjskopravnem zahtevku odločilo sodišče v kazenskem postopku zoper drugotoženo stranko. Zaključilo je, da je bila tožba ob upoštevanju vloženega premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku preuranjena.

6Pritožnik navedeni zaključek sodišča prve stopnje izpodbija in opozarja, da je tožbo vložil pred uveljavitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, ko še ni vedel, ali bo kazenski postopek sploh uveden. Premoženjskopravni zahtevek je tožeča stranka vložila šele po pozivu kazenskega sodišča.

7Osnovno pravilo, ki določa obveznost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe, je vsebovano v določbi 158. člena ZPP. Velja pravilo, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, ni pomemben (1). Drugačna je zgolj situacija, ko je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. V tem primeru je tožena stranka zavezana k povračilu stroškov tožeče stranke.

8Po prepričanju pritožbenega sodišča zatrjevano dejstvo, da je tožeča stranka tožbo v zadevnem primeru vložila pred vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku zoper drugotoženo stranko, na pravilnost odločitve ne vpliva. Kot je že opozorilo zgoraj, določa 158. člen ZPP zgolj eno izjemo od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, in sicer primer, ko je do umika prišlo zaradi plačila tožene stranke, s čimer je šteti, da je ta tožbeni zahtevek pripoznala. V zadevnem primeru do takšne situacije ni prišlo, drugotožena stranka se je zahtevku upirala, razlog, zakaj je tožeča stranka umaknila tožbo, pa sodi v riziko, ki ga je sama nosila. Dejstvo dveh zahtevkov v dveh ločenih postopkih sodi v sfero tožene stranke, ki je oba zahtevka tudi vložila in bi se ob tem morala zavedati možnosti, da bo odločitev v enem izmed postopkov napravila odločanje v drugem postopku za odvečno in bo torej tožeča stranka morala nositi stroškovne posledice svoje odločitve.

9Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).

10Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Tako tudi sklep I Cp 2191/2004 z dne 06. 04. 2005.