UPRS sklep I U 248/2012

Tožba se zavrže.

1Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da se predlog tožnika za izdajo ugotovitvene odločbe zaradi zastaranja izvršitve kazni zavrne kot neutemeljen. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na prekinitvi prestajanja kazni na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) in sicer iz zdravstvenih razlogov, sodišče pa je odločilo, da v času prekinitve prestajanja kazni zastaranje izvršitve kazni ne teče, zaradi česar zastaranje izvršitve kazni še ni nastopilo. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo Višje sodišče v Ljubljani z odločbo IV Kp 4/2012 z dne 12. 1. 2012.

2Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija. Navaja, da je na prekinitvi prestajanja kazni zapora že več kot 10 let, z izvedeniškim mnenjem se je ugotovilo, da tožnik ni več zmožen prestajati kazni zapora. Ker je tožnik zdravstveno nesposoben, da se kazen izvrši, to pomeni, da se kazen ne more izvršiti in ravno v tem primeru zastaranje teče nemoteno naprej, kar posledično pomeni, da je izvršitev kazni že absolutno zastarala. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in ugodi tožnikovemu predlogu.

3Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4Po določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Stvarna pristojnost sodišč je določena tako z zakoni, ki urejajo posamezne vrste postopkov, kot tudi z materialnimi predpisi. Po določbi 101. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je za odločanje o izvršitvi in za odločanje o izvrševanju kazenskih sodb pristojno okrožno sodišče v kazenskem postopku, torej sodišče splošne pristojnosti.

5Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 28. člena ZIKS-1 in določbe 133. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). ZIKS-1 sicer v prvem odstavku 8. člena določa, katere odločbe, izdane na njegovi podlagi, se izdajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Med temi pa ni odločb, izdanih na podlagi 28. člena ZIKS-1, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče meni, da določba 28. člena ZIKS-1 napotuje na uporabo določbe 133. člena ZKP. Ta pa določa, da o vprašanjih dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali o računanju kazni, torej tudi o vprašanjih v zvezi z zastaranjem izvršitve kazni, odloči sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji. To pa je sodišče splošne pristojnosti. Tožniku pa je zagotovljeno tudi ustrezno pravno sredstvo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča splošne pristojnosti, to je pritožba na Višje sodišče. Enako stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sodbi X Ips 205/2009 z dne 8. 7. 2009.

6Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.