VSRS Sodba VIII Ips 306/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 250000-18070-32293/2008/5 z dne 28. 11. 2008 in št. 250000-18070-32293/2008/12 z dne 18. 12. 2008 ter za ugotovitev, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 1. 12. 2008 do 16. 1. 2009 zaradi bolezni za poln delovni čas. Ugotovilo je, da se tožničino zdravstveno stanje po 1. 12. 2008 ni nenadno in nepričakovano poslabšalo, zato ni bilo podlage za podaljšanje bolniškega staleža. Angažiralo je dva izvedenca medicinske stroke, specialista ortopeda, ki sta podala nasprotujoči si mnenji, vendar je po njunem zaslišanju in soočenju odločitev oprlo na izvedeniško mnenje dr. R. S., ki je bilo po oceni sodišča ob upoštevanju več parametrov objektivnejše.

2Sodišče druge stopnje je pritrdilo dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožnica, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem. V zadevi sta bila postavljena dva izvedenca, ki sta podala nasprotujoči si mnenji in sta zagovarjala vsak svoje stališče tudi ob soočenju. Sodišče je sledilo mnenju dr. R. S., ker naj bi bilo „bolj prepričljivo“, namesto da bi postavilo tretjega, neodvisnega izvedenca, kot sta predlagali stranki. To bi sodišče moralo storiti, ker ni imelo trdnega argumenta za to, kateremu mnenju bi sledilo, pa tudi zato, ker je bil od odločitve v tem sporu odvisen tožničin delovno pravni status. Zaradi odsotnosti z dela ji je bila namreč odpovedana pogodba o zaposlitvi. Ker niso bili izvedeni vsi predlagani dokazi, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in posledično materialno pravo zmotno uporabljeno. Sicer pa revidentka meni, da tudi, če se zanemari mnenji izvedencev, ostali dokazi kažejo na njeno začasno nezmožnost za delo (zaslišanje osebne zdravnice in podatki iz osebnega kartona). Predlaga razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje.

4Stranski intervenient v odgovoru na revizijo navaja, da revizija uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Opozarja, da tožnica ni predlagala postavitve tretjega izvedenca, saj je bil že drugi izvedenec, dr. D., postavljen, ne da bi to predlagala katera od strank. Mnenje izvedencev se razlikuje samo v zaključnem delu, v bistvenem, to je, da po 1. 12. 2008 ni sprememb v zdravstvenem stanju tožnice, pa ne. Predlaga zavrnitev revizije.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Z revizijo po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče uveljavljati zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Ni je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. točka drugega odstavka 339. člena), če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moral opraviti (10. točka drugega odstavka 339. člena), če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. točka drugega odstavka 339. člena); zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje; in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

8Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je imenovani zdravnik ugotovil tožničino začasno nezmožnost za delo od 25. 10. 2008 do 30. 11. 2008, od 1. 12. 2008 pa je bila z upoštevanjem Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen ocenjena kot delazmožna. Zoper odločbo se tožnica ni pritožila. Osebna zdravnica je 26. 11. 2008 podala nov predlog za podaljšanje bolniškega staleža, ker naj bi se tožničino zdravstveno stanje zaradi padca s stola v službi v mesecu novembru poslabšalo. Imenovani zdravnik je z odločbo z dne 28. 11. 2008 ponovno odločil, da je tožnica od 1. 12. 2008 dalje zmožna za delo. Zdravstvena komisija je tožničino pritožbo zavrnila z odločbo z dne 18. 12. 2008. Zatrjevani padec s stola dne 26. 11. 2008, ki naj bi povzročil poslabšanje zdravstvenega stanja, ni dokazan, ker je bila tožnica do 30. 11. 2008 še v bolniškem staležu in torej ni bila na delu. Tudi sicer padec s stola v predlogu osebne zdravnice za podaljšanje bolniškega staleža ni naveden. Iz medicinske dokumentacije ne izhaja, da je pri tožnici prišlo do nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, enako ugotavlja tudi izvedenec dr. R. S., ki meni, da je bila tožnica od 1. 12. 2008 dalje zmožna za delo. Ne glede na to, da je drugi izvedenec, dr. D., podal drugačno zaključno mnenje o tožničini delazmožnosti (drugače kot izvedenec dr. S. ocenjuje, da tožnica od 1. 12. 2089 ni bila delazmožna), tudi on ne ugotavlja nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, pač pa le nespremenjeno zdravstveno stanje.

9Revizijski razlogi, ki jih uveljavlja tožnica, so po svoji resnični vsebini skoraj v celoti graja dokazne ocene nižjih sodišč, česar revidentka niti ne skuša prikriti. Ugotovljenemu dejanskemu stanju odkrito nasprotuje, ker je upoštevano izvedeniško mnenje dr. S. in ne mnenje dr. D., ker naj bi ne bilo trdnih argumentov za odločitev in ker naj bi že iz drugih dokazov (zaslišanje osebne zdravnice, tožničin osebni karton) izhajalo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče. Direktno nasprotovanje oceni izvedenih dokazov je nedovoljen revizijski razlog, zato teh revizijskih navedb ni bilo mogoče upoštevati.

10V zvezi z očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi nasprotujočih si mnenj angažirati novega izvedenca, je obrazložitev, s katero se revizijsko sodišče strinja, podalo že sodišče druge stopnje. S tem, ko je zaradi nasprotujočih si mnenj sodišče prve stopnje opravilo zaslišanje in soočenje obeh izvedencev, je odpravilo morebitne dvome, kar je v sodbi tudi nazorno obrazložilo. Glede na določbo 254. člena ZPP postavitev tretjega izvedenca (ki ga tožnica niti ni predlagala), kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, ni bila potrebna.

11Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je revijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.