VSRS Sklep X Ips 47/2012

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2275/2011 z dne 25. 8. 2011, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah In 04/00109 z dne 17. 6. 2011, ker revident presega dohodkovni cenzus za priznanje bpp.

2Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke. Ob nesporni ugotovitvi, da znaša revidentov povprečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za bpp 823,83 EUR mesečno in da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v 22. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), 461.22 EUR, torej bistveno manj kot je revidentov mesečni dohodek, mu na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) bpp ni priznalo. Pojasnilo mu je tudi, da pri tem ni mogoče upoštevati njegovih odtegljajev od dohodka in tudi ne njegove zatrjevane nesposobnosti za zastopanje svojih pravic in koristi v postopku.

3Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Za njeno dovoljenost smiselno uveljavlja zelo hude posledice (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Uveljavlja vse revizijske razloge. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbi ugodi ter vrne zadevo v ponovno odločanje organu za bpp.

4Revizija je prepozna.

5Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko stranke zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Ta rok pa je bil v tem primeru zamujen.

6Po podatkih sodnih spisov te zadeve je bila izpodbijana sodba revidentu pravilno in zakonito vročena v skladu s 140. in 142. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena. Vročanje pisanj in odločitev (sodb in sklepov) prvostopenjskega sodišča pa v ZUS-1 ni posebej urejeno.

7V 140. členu ZPP je določeno, da se v primeru, če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. V 142. členu ZPP pa je določeno, da se tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105. a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141. a členom tega zakona. Dalje je določeno, da če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, na pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

8V obravnavanem primeru je po podatkih prvostopnega sodnega spisa pismonoša poskušal izpodbijano sodbo v skladu s 140. členom ZPP vročiti revidentu dne 29. 10. 2011. Ker ga ni našel na naslovu prebivališča, mu je pustil pravilno izpolnjeno obvestilo o prispelem pismu (na obrazcu, ki vsebuje z ZPP predpisana opozorila in napotke). Ker revident kljub napotkom pisanja (izpodbijane sodbe) ni dvignil v 15 dneh, to je do izteka 14. 11. 2011, mu je bilo dne 15. 11. 2011 puščeno v njegovem poštnem predalčniku.

9Glede na navedene okoliščine in določbe 142. člena ZPP se v tem primeru šteje, da je bila vročitev izpodbijane sodbe pravilno opravljena 14. 11. 2011, ko je potekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke na pošti (enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepu II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011), izpodbijana sodba pa je bila po predhodnem postopku dne 15. 11. 2011 puščena v revidentovem poštnem predalčniku. Zato je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP s 15. 11. 2011 začel teči 30-dnevi rok za vložitev revizije (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). Ta rok pa se je iztekel z iztekom četrtka 15. 12. 2011. Revident pa je revizijo po odvetniku vložil šele 11. 1. 2012, torej prepozno.

10Na podlagi zgoraj navedenega in 89. člena ZUS-1, ki določa, da prepozno revizijo Vrhovno sodišče zavrže po sodniku poročevalcu, je v obravnavanem primeru Vrhovno sodišče po sodnici poročevalki revizijo zavrglo kot prepozno.