VSK sklep CDn 3/2012

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo kot neutemeljen in vzdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 1 z dne 8.9.2010.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. Navaja, da je bila kupoprodajna pogodba za nepremičnino vl. št. 294 k.o. B. sklenjena in podpisana 11.5.2005, v 8. členu pogodbe je jasno navedeno, da prodajalka prodaja nepremičnino bremen prosto, pri čemer v času samega podpisa pogodbe ni bilo vknjiženega nobenega bremena oz. nobene pravice v korist Š.D., ampak je bilo to storjeno po podpisu pogodbe. Sicer pa sodišče prepovedi odtujitve oz. obremenitve v korist Š.D. sploh ne bi smelo zaznamovati v zemljiški knjigi. Namreč 38. člen SPZ določa v korist koga se lahko vpiše prepoved odtujitve oz. obremenitve v zemljiško knjigo, medtem, ko je iz sklepa o dedovanju D 1 z dne 29.12.2003, ki je bil podlaga za ta vpis, razvidno, da sta Š.D. in K.M. sestri. Torej vpisana prepoved odtujitve oz. obremenitve v korist Š.D. ne bi smela biti vpisana, saj za to ni nobene osnove. Sodišče bi moralo samo zaznambo ustrezno izbrisati iz zemljiške knjige in takšna prepoved sploh ne more imeti nikakršnega učinka.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je pri nepremičninah parc. št. 750/1 in 106/1.S, obe k.o. B., v lasti M.K. zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v korist D.Š., kar tudi za pritožbo ni sporno. Tudi ni sporno, da je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu oz. pogodbi, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo overjen pri notarju 16.6.2005, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi pa učinkuje od 19.5.2005, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predmetna prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovana na podlagi odločbe sodišča - pravnomočnega sklepa o dedovanju (prim. četrti odstavek 98. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Učinke takšne zaznambe pa določa 99. člen ZZK-1. Tako je po 1. točki prvega odstavka 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, če se nanaša na lastnika, ovira za dovolitev vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, in sicer vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku. Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo predlagane vknjižbe, saj predmetna zaznamba predstavlja oviro za nadaljnje vpise, ker je začela učinkovati pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. To pomeni, da trenutek sklenitve in podpisa kupoprodajne pogodbe ni relevanten.

S sklicevanjem na 38. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ in trditvijo, da vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist Š.D. ne bi smela biti vpisana, saj za to ni nobene osnove, pritožnik v konkretnem postopku ne more uspeti, saj je zemljiškoknjižno sodišče vezano na vpisano zaznambo in se ne sme spuščati v (ne)pravilnost vpisa. Ob tem je pritožnici pojasniti, da je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve in ni vknjižena obligacijska pravica prepovedi odtujitve in obremenitve (1. točka drugega odstavka 13. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da predmetne zaznambe zemljiškoknjižno sodišče ne more izbrisati na način kot je to predlagala pritožnica, za izbris po uradni dolžnosti pa niso izpolnjeni pogoji po 100. členu ZZK-1.

Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, ki ga je pritožbeno sodišče uporabilo glede na prehodno določbo iz drugega odstavka 91. člena ZZK-1C).