VSL sodba I Cp 1990/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v višini 7.772,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 07. 2008 dalje do plačila ter da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 6.341,27 EUR. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 7.772,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 07. 2008 dalje do plačila ter ji naložilo, da ji je dolžna povrniti tudi pravdne stroške v znesku 2.142,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

2Tožena stranka se v pritožbi sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga spremembo sodbe tako, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Poudarja, da je pravočasno predlagala preklic naroka z dne 28. 03. 2011 zaradi bolezni ter predložila tudi zdravniško potrdilo. Sodišče bi moralo narok preložiti, saj je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen, ki je tožeči stranki onemogočila prihod na sodišče. Opravičilo je podal tudi njen pravni zastopnik. Če bi sodišče narok opravilo, bi moralo na naslednjem naroku zaslišati pritožnico in ji omogočiti odgovoriti na navedbe nasprotne stranke. Opozarja, da primopredaja objekta ni bila nikoli opravljena, zato roki za grajanje napak še niso pričeli teči. Dne 21. 01. 2008 je bilo le popisano stanje števca elektrike, kot je razvidno iz „primopredajnega zapisnika“. Pritožnica meni, da objekt nima uporabnega dovoljenja, tožnik je nepremičnino ter njene stroje in naprave izdelal kar sam, ni predložil gradbenega dovoljenja. Nepremičnina je imela napake, ki so onemogočale njeno uporabo in ne le ovirale njeno normalno rabo. Podane so bile očitne napake ter skrite napake na električni, vodovodni in ogrevalni napeljavi, ki so se pokazale ob prvem priklopu 29. 10. 2008. Sodišče ni podalo dokazne ocene, da sta bili sklenjeni dve kupoprodajni pogodbi. Pritožnica je oporekala reševanju zadeve pred naslovnim sodiščem in ugovarjala aktivni legitimaciji. Sodišče bi moralo opraviti ogled na kraju samem in postaviti izvedenca gradbene stroke ter oceniti dokaz z računom o opravljeni storitvi pleskanja. Na nepremičnino je prišla pritožnica 21. 01. 2008 zvečer, ko ni bilo nikakršne svetlobe, razlog je prikritje očitne napake. Tožnik ni prepleskal objekta, kot se je zavezal v 4. členu kupoprodajne pogodbe. V kolikor bi bila nepremičnina v celoti prepleskana, pleskarstvo iz Š. ne bi opravljalo dela in tožnica ne bi plačala računa za pleskanje za znesek, ki ga je odštela od kupnine. Zunanjost pa še do danes ni bila prepleskana kljub pozivom toženi stranki. Sodišče je podalo napačno dokazno oceno, sodba ne ocenjuje izvedenega dokaza z zaslišanjem C. Z. in fotografij objekta.

3Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem zavrača pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je tudi uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo tistih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ne drži pritožbeni očitek, da naj bi sodišče pritožnici onemogočilo obravnavanje pred sodiščem s tem, ko ni preložilo glavne obravnave 28. 03. 2011. Res je toženka predlagala preložitev glavne obravnave zaradi bolezni, vendar sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov lahko preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer je potrebno predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (drugi odstavek 115. člena ZPP). V konkretni zadevi je toženka predlogu za preklic naroka priložila nejasno kopijo obvestila ZD z dne 18. 03. 2011 za L. D. M., iz katerega ni mogoče razbrati, zakaj naj bi pritožnici bolezen ali poškodba preprečila sodelovanje na naroku. To pomeni, da toženka svojega izostanka z naroka 28. 03. 2011 ni ustrezno opravičila in je sodišče utemeljeno opravilo narok v njeni odsotnosti. Glede ugovora krajevne nepristojnosti sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se je po odločitvi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani na podlagi prvega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih (odredba Su 132/2009-17 z dne 16. 11. 2009), obravnavana zadeva prenesla v reševanje Okrajnemu sodišču v Kamniku. O prenosu pristojnosti sta bili pravdni stranki pisno obveščeni.

6Predmet tožbenega zahtevka je plačilo dela kupnine za nakup nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama v januarju 2008 ter na podlagi dogovora z dne 21. 04. 2008. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka kljub navedenemu dogovoru, da bo plačala razliko v kupnini, obresti ter tečajne razlike, do 01. 06. 2008, tega v celoti ni izpolnila, tako da znaša njen dolg iz naslova kupnine še 7.772,00 EUR s pripadajočimi obrestmi.

7Toženka se tudi v pritožbi sklicuje na stvarne napake predmeta prodaje, na podlagi katerih naj bi pridobila jamčevalni zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine (2. točka prvega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika – OZ). V pobot terjatvi tožeče stranke uveljavlja plačilo zneska 6.341,27 EUR, kolikor naj bi sama plačala izvajalcem za pleskanje stanovanjske hiše. Odločitev o tem, da ne obstoji nasprotna pobotna denarna terjatev toženke, sodba pravilno utemelji glede na dejstvo, da toženka ni pravočasno grajala napak v zvezi s pleskanjem nepremičnine po določbi drugega odstavka 461. člena OZ. Pritožbene trditve, da primopredaja objekta sploh ni bila nikoli opravljena, zaradi česar roki za grajanje napak še niso začeli teči, pomenijo nova dejstva, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče uveljavljati glede na določbo drugega odstavka 337. člena ZPP. Enako velja za trditve, da zaradi pomanjkanja svetlobe 21. 01. 2008 ni videla očitnih napak, nadalje, da objekt nima uporabnega dovoljenja, da ji ni bilo izročeno gradbeno dovoljenje ter da je tožnik stroje in naprave izdelal kar sam, ki so tudi sicer nepomembne za odločitev. V pretežnem delu se pritožbeni očitki tudi v nadaljevanju nanašajo na zatrjevane skrite napake na vodovodni, toplotni in električni napeljavi, ki so predmet toženkine nasprotne tožbe, obravnavane v drugem pravdnem postopku. Končno pa nima prav pritožba tudi, ko sodišču očita, da bi moralo opraviti ogled na kraju samem ter postaviti izvedenca gradbene stroke, saj je odločitev o zavrnitvi navedenih in ostalih dokaznih predlogov utemeljena in pravilno obrazložena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama krije strošek vložitve odgovora na pritožbo, ker ne gre za potreben strošek.