VSRS Sklep II DoR 590/2010

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ob sklicevanju na sodno prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 323/94, II Ips 784/94, II Ips 378/95, II Ips 334/2001, II Ips 55/2002, II Ips 1058/2007) je pojem posebno težke invalidnosti opredelilo kot izgubo bistvene življenjske funkcije v telesni ali v duševni sferi, ki ima za posledico nesposobnost za samostojno življenje ter v celoti ali v velikem obsegu odvisnost od oskrbe in pomoči drugih. Na podlagi ugotovitev, da bo sin oziroma brat tožnikov kljub hudim posledicam poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči in ki se odražajo v njegovem vsakodnevnem funkcioniranju, lahko opravljal manj zahtevno delo, da je pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij povsem samostojen, da bo predvidoma dokončal šolanje v specializirani ustanovi, da občasno zahaja v družbo in da najde oddih v sprehodih v naravo, je zaključilo, da ne gre za posebno težko invalidnost v smislu drugega odstavka 180. člena Obligacijskega zakonika.

3Tožniki v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno navajajo vprašanje, ali gre za posebno težko invalidnost pri osebi, ki je zaradi posledic prometne nesreče utrpela hudo popoškodbeno epilepsijo, dvojni vid in zmanjšano moč leve roke. Trdijo, da na področju hude popoškodbene epilepsije sodna praksa še ni izoblikovana.

4Ker predpostavke za dopustitev revizije niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).