VSRS Sklep X Ips 259/2011

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K 1. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidenka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Sevnica z dne 16. 12. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka odločil, da se nadomesti njegova odločba z dne 18. 12. 2008; v 2. točki, da se v katastrski občini 13 A. evidentira urejeni del meje parcele 15 s sosednjimi parcelami 16, 17 in 18 (od ZK točke 11917 – ZK točke 11913); v 3. točki, da se v katastrski občini 13 A. zavrne evidentiranje urejenega dela meje parcele 15 s sosednjo parcelo 18; v 4. točki, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. Tožena stranka je z odločbo z dne 16. 4. 2010 odpravila 1. in 3. točko izreka odločbe prvostopenjskega upravnega organa, v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnila in v neodpravljenem delu potrdila izpodbijano odločbo.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3.6.2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jo Vrhovno sodišče lahko presodilo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

7V obravnavani zadevi revidentka obstoj zelo hudih posledic utemeljuje le z navedbo, da so te posledice nesporno izkazane in podane v obravnavani zadevi. S to pavšalno navedbo pa revidentka ni izkazala, da so posledice, ki jih konkretno ne navede, zanjo res zelo hude. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

8Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

9Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj reviziji ni ugodeno.