UPRS sodba III U 283/2010

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-48944/2009/11 z dne 18. 1. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje po pregledu prijavljenih površin na kraju samem zavrnil zahtevke za plačilo plačilnih pravic PP njiva z identifikacijsko številko plačilne pravice 15019403 1 605 in PP travnik z identifikacijsko številko plačilne pravice 26388073 1-341 v vrednosti 384,72 EUR in 161,42 EUR. Pod točko 1.2. izreka izpodbijane odločbe pa je zavrnil zahtevek za krmne površine sliva ali češplja v površini 0,19 ha, trajno travinje v površini 33,28 ha, trave v površini 1,83 ha, travniški sadovnjak različni 0,6 ha in travno deteljno mešanico 1,81 ha. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka vložila vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2009, pri pregledu na kraju samem pa je bilo ugotovljeno, da je na obrazcu D-“Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina po posameznem GERK večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe 796/2004/ES, zavrne. Zahtevek se izključi v skladu z 49-56 členom navedene Uredbe, površina, ki se zavrne znaša 12,57 ha. Ker nepravilnost skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačnih pravic znaša več kot 20 % ugotovljenih površin se zahtevek za izplačilo za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s 1. odstavkom 51. člena navedene Uredbe v celoti zavrne. Nadalje navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D-“Prijava površin kmetijske rabe“ prijavljena vrsta rabe za posamičen GERK drugačna od ugotovljene, ker je površina novo ugotovljene rabe manjša od 0,1 ha se zahtevek, za izplačilo plačilnih pravic, proizvodnjo vezanih plačil in krmnih površin na tej površini v skladu s 15. členom Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID:4421081 in 3701772. V nadaljevanju navaja razloge, zakaj se zavrne izplačilo plačilnih pravic po posamezni površini in v zaključku navaja, da nepravilnosti skupne skupine kmetijskih rastlin za uveljavitev krmnih površin znašajo: EQOO KRM 12,85 ha, kar predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin, zato se zahtevek za uveljavitev za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s 1. odstavkom 51. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo odločbo št. 33101-466/2010/3 z dne 28. 4. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V tožbi navaja, da je ugovarjala načinu kontrole s strani inšpektorja, ugovarjala je predvsem kriterijem presojanja zaraščanja površin in s tem upravičenosti do plačil. Uporabljeni kriteriji presoje v konkretnem primeru so bili skrajno neživljenjski in absurdni. Pri prijavi subvencijskih vlog za leto 2009 ni imela možnosti prekvalificirati rabo 1300 travnik v rabo 1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, saj kontrolorka v aplikacijo GERK-RABA ni vrisala sprememb, zato spremembe rabe na upravni enoti ni bilo mogoče sprejeti, čeprav je to izrecno zahtevala. V kolikor bi bil pašnik A., ki je bil pred leti urejen in očiščen kot intenzivni pašnik, upoštevan kot raba 1800 ne bi presegla 20 % zaraščenih površin in bi bila upravičena do sredstev. Navaja, da je starejša ženska, gospodinja s statusom kmeta in kot taka prava neuka stranka, zato iz opravičljivih razlogov ni znala in mogla morebitne pisne pripombe na zapisnik kontrolorja podati že v postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe. S tako obveznostjo je bila seznanjena šele z odločbo drugostopenjskega organa, ki je odločal o njeni pritožbi. Toženi stranki zato očita bistveno kršitev določb upravnega postopka, saj je bila izpodbijana odločba izdana brez, možnosti, da bi se izrekla o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in navaja, da je tožeči stranki že v drugostopni odločbi obrazložila, zakaj v pritožbi navedenih novih dejstev in dokazov ni mogoče upoštevati.

V pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2011 pa tožeča stranka dodatno pojasnjuje, da je v zadevi odločilo zlasti dejstvo, da kontrolni zapisnik ni bil zaključen in natisnjen po opravljeni kontroli na kraju samem zaradi aplikativnih težav, zato ji je bil šele po 4 ali 5 dnevih dostavljen pisno na njen dom. Že ob izvajanju kontrole je imela pripombe, zato je ob koncu ogleda izjavila, da zapisnika ne bo podpisala. Pravnega pouka o podajanju pisnih pripomb na zapisnik pa nikoli ni prejela, niti ustno na dan kontrole, niti pisno ob vročitvi zapisnika, zato je menila, da bo pripombe lahko podala naknadno na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka izjavila, da se ne strinja z vsemi ugotovitvami kontrolorja in da ne bo podpisala zapisnika. Iz pripombe kontrolorja pa še izhaja, da bo zapisnik zaradi aplikativnih težav zaključen na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, kasneje in ne na dan ogleda v navzočnosti tožeče stranke.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP) v 7. členu določa varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in upravnim organom nalaga, da morajo pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. Iz upravnega spisa izhaja, da zapisnik o ogledu ni bil zaključen v navzočnosti tožeče stranke in je bil, kot izhaja iz samega zapisnika zaključen kasneje na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, naknadno vložen ugovor zoper zapisnik pa se kot prepozen, ni upošteval. Upravni organ prve stopnje bi moral tožeči stranki, glede na to, da je izjavila, da bo podala na zapisnik pripombe pisno, po tem ko je bil zapisnik zaključen, le tega vročiti in ji določiti rok za pripombe v skladu z 2. odstavkom 99. člena ZUP. Dolžino roka v katerem tožeča stranka lahko poda pripombe, bi glede na okoliščine primera, morala določiti uradna oseba, ki je vodila postopek. S tem, ko v postopku pred izdajo upravnega akta upravni organ prve stopnje tožeči stranki ob naknadni vročitvi zapisnika, ki tudi sicer v upravnem spisu ni izkazana, ni določil roka za podajo pripomb na zapisnik, zaradi česar je bila izdana izpodbijana odločba preden je tožeča stranka podala pripombe na zapisnik, so bile tožeči stranki kršene njene procesne pravice, kar bi lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve in zato predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.

Ker je sodišče ugotovilo, da se v postopku pred izdajo izpodbijanega upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, kar bi lahko vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve je tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo upoštevaje 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl. US, 107/09-odl.US in 62/10 – ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.