VSC sodba Cp 139/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 291,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 1. 2009 dalje do plačila ter mu povrniti po sodišču odmerjene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni po vročitvi sodbe povrniti 249,16 EUR pravdnih stroškov.

Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka ter uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču očita, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem navaja, da iz zapisnika PP C. z dne 5. 11. 2008 izhaja, da je toženec dne 15. 7. 2008 pri vzvratni vožnji zaradi teže tovornega vozila poškodoval robnike, to pa je potrdil tudi tožnik zaslišan kot stranka ter priča V. A. Navedeni policijski zapisnik in izpovedi tožnika ter priče V. so tako v nasprotju z razlogi sodbe o njihovi vsebini. V nadaljevanju izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje ter uveljavlja kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo v postopku v sporu majhne vrednosti. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP pa se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, na kar so bile stranke postopka pravočasno in pravilno opozorjene. Navedena omejitev pritožbenih razlogov tako pomeni, da pritožbeno uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustno, pritožbeno sodišče pa je pri presojanju dopustnih pritožbenih razlogov in ob uradnem preizkusu vezano na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato očitkov, ki polemizirajo z dokazno oceno sodišča prve stopnje, in sicer trditev o neverodostojnosti priče C. in priče V. oziroma verodostojnosti priče V., ni upoštevalo, saj z njimi tožnik uveljavlja pritožbeni razlog iz določbe prvega odstavka 339. člena ZPP.

Neutemeljeni so očitki pritožnika o podanosti pritožbenega razloga po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj o odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikih o izvedbi dokazov, ter med samimi temi listinami in zapisniki. Tako je sodišče prve stopnje v razloge sodbe pravilno povzelo vsebino policijskega zapisnika z dne 5. 11. 2008, da je toženec z zadnjo levo pnevmatiko zadel v robnike, prav tako je pravilno povzelo izpoved tožnika, da je toženec vzvratno zapeljal na dovoz do njegove hiše s kombijem in pri tem s prednjim desnim kolesom zadel ob njegove robnike in jih zlomil ter izpoved priče V., da je njegov tovornjak stal na cesti in da se je toženec zapeljal mimo njega, pri tem pa se je spomnil, da so prišli do njega in ga prosili, če lahko tovornjak umakne. V kolikor pa se pritožnik ne strinja s tem, da sodišče navedenim dokazom ni sledilo, pa to pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in posledično zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v predmetnem postopku nista upoštevna.

Ob dejanskih ugotovitvah in zaključkih sodišča prve stopnje, da je toženec do hiše C. peljal vzvratno, da je voznik tovornjaka tega umaknil, da je P. C. tožencu kazal pot, kje naj pelje, da toženec z nobenim od koles kombija ni zadel v robnike ter da tožniku ni uspelo dokazati ene izmed predpostavk civilnega delikta, in sicer, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja toženca, je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o nepodanosti temelja odškodninskega zahtevka ter posledični neutemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka.

Zaradi neutemeljenih pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 442. členom ZPP).

Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 442. členom ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 442. členom ZPP).