VSL sklep I Cp 4811/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka. Ocenilo je, da predlog ni dovoljen, ker se je toženec skliceval na novo dejstvo, ki je nastalo šele po pravnomočnosti sodbe v tem postopku.

2Toženec se je pravočasno pritožil iz „vseh pritožbenih razlogov“. Predlaga, naj pritožbeno sodišče „odločbo razveljavi in nadomesti z novo“. Navaja, da je v kazenskem postopku tožilec umaknil obtožbo zoper toženca zaradi obstoja silobrana, zato bi pravdno sodišče moralo o zadevi ponovno odločati. Zaslišanje izvedencev v kazenskem postopku je dodatno razjasnilo škodni dogodek. Pri tem je izvedenec dr. T. J. potrdil toženčev zagovor o silobranu. Ker kazenski postopek v času odločanja v pravdnem postopku še ni bil zaključen, toženec ni imel možnosti navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, zato vztraja, da obstajajo pogoji za obnovo postopka.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženec v pritožbi ni konkretiziral, niti obrazložil nobenega od zakonskih pritožbenih razlogov, ki so našteti v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep preizkusilo le glede tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona paziti po uradni dolžnosti, vendar teh v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sicer pa so toženčeve pritožbene trditve povsem enake trditvam iz njegovega predloga za obnovo, o katerih se je izčrpno in pravilno izreklo že sodišče prve stopnje.

6Če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, so ti po 10. točki 394. člena ZPP dopusten obnovitveni razlog samo takrat, kadar bi bila na njihovi podlagi lahko izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

7Toženčev predlog tem pogojem ni zadostil. Dejstvo, da naj bi škodo tožniku povzročil v silobranu, ni novota, saj je toženec tak ugovor že brez uspeha uveljavljal v pravdi. Zavrnilna sodba, izdana v kazenskem postopku, ni dokaz o obstoju silobrana, ampak je le zakonska posledica umika obtožbe. Poleg tega je do umika obtožbe prišlo po pravnomočnosti sodbe v odškodninski pravdi, zato gre za objektivno novoto, ki ne more biti pravno relevantna za usodo sodbe in tako ne predstavlja dopustnega obnovitvenega razloga. Za povrh sodišče v pravdnem postopku po 14. členu ZPP na zavrnilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, ni vezano, torej si toženec zaradi tega ugodnejše odločitve v pravdi ne more obetati.

8Po navedenem je sodišče prve stopnje tožencu utemeljeno odreklo pravico do obnove postopka. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, zato je sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9Odločitev o zavrnitvi pritožbe vključuje tudi priglašene pritožbene stroške. Ker je toženec s pritožbo propadel, mora po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona stroške za pritožbo kriti sam.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur. l.RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008.