UPRS sodba II U 104/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 17.1.2011 vložil nepopolno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je bil pozvan z dopisom, katerega je prejel 21.1.2011, naj vlogo dopolni s podatki o zadevi, za katero želi, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč. Pri tem je bil tudi opozorjen, da bo, če na to vlogo ne bo odgovoril, njegova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavržena. Ker tožnik svoje prošnje ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za odobritev le-te v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgel.

Tožnik v tožbi navaja, da poziva za dopolnitev prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni prejel. Zatrjuje, da poziv ne njemu ne njegovi pooblaščenki ni bil vročen in meni, da je to odgovornost pošte. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je iz vročilnice razvidno, da je zahtevo za dopolnitev prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči prejela pooblaščenka A.A., kot je to razvidno iz vročilnice, ki je v spisu. Ker tožnik vloge ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, je bila njegova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno zavržena. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz spisa, je tožnik 17.1.2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je glede podatkov o zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, v rubriko „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“ vpisal: za upravno sodišče za tožbo. V rubriko „Pravna zadeva“ ni vpisal ničesar.

Po prejemu te vloge, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika z dopisom z dne 21.1.2001 pozval, naj svojo tožbo ustrezno dopolni tako, da navede podatke o zadevi (odločbo, ki jo želi izpodbijati, kateri organ jo je izdal in na podlagi katerih dejstev uveljavlja nepravilnost in nezakonitost odločbe oziroma, s katerimi posamičnimi akti oziroma dejanji je bilo poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine). Opozorjen je bil tudi, da bo, če vloga ne bo v roku osem dni ustrezno dopolnjena, njegova prošnja za brezplačno pravno pomoč zavržena. Tožnik na ta poziv ni odgovoril.

Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami). Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP, med ostalim tudi podatke o zadevi (četrta alinea tretjega odstavka 32. člena ZBPP). To je potrebno, saj mora organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je postopek razumno začeti oziroma se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati – ker ZBPP tega ne ureja – po ZUP. Ta organu, ki odloča o zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in tožnika pozval na dopolnitev prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ta poziv je bil, kot izhaja iz povratnice v spisu vročen tožnikovi pooblaščenki A.A., kot izhaja iz izjave pooblaščenke na vročilnici, pri čemer je vročevalec njeno identiteto ugotovil na podlagi osebne izkaznice. Takšna vročitev je skladna z drugim odstavkom 89. člena ZUP, ki določa, da kadar stranka o tem, da je neko osebo pooblastila za sprejem pošiljk, o tem organa, ki vodi postopek, ne obvesti, vročevalec pooblaščencu vroči vse dokumente, ki so naslovljeni na stranko, če pooblaščenec podpiše izjavo, da ga je stranka za to pooblastila, potem ko ugotovi njegovo istovetnost z osebnim dokumentom s fotografijo, ki ga je izdal pristojni državni organ. Vročevalec na vročilnico čitljivo napiše osebno ime in številko osebnega dokumenta pooblaščenca, ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrne organu.

Tako je postopal tudi vročevalec v obravnavani zadevi, z osebnim dokumentom ugotovil identiteto pooblaščenke in ji potem, ko je podpisala izjavo, da je pooblaščena za sprejem pisanj za tožnika, vročil pošiljko. Da je A.A. pooblaščena za sprejem pisanj, je tožnik po prejemu poziva sodišča, naj se o tem izjavi, potrdil tudi v izjavi z dne 13.5.2011, ki jo je podal pri tukajšnjem sodišču.

Tožnik torej tega, da je A.A. njegova pooblaščenka za sprejem pisanj ne zanika, v tožbi zatrjuje le, da ne on ne njegova pooblaščenka poziva na dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč nista prejela, po zgoraj obrazloženem pa sodišče takšnim trditvam ne more slediti, saj dejstvo, da je A.A. poziv na dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč prejela, izhaja iz predložene vročilnice.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).