VSL sklep II Ip 1334/2011

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 07. 09. 2009, ustavilo z 02. 10. 2009. Odločitev temelji na 1. točki tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

2Proti sklepu se je pravočasno pritožila upnica, uveljavlja pa pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in odločitev o prekinitvi postopka, oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je sodišče zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom dne 02. 10. 2009 s sklepom z dne 27. 10. 2009 prekinilo dovoljeno izvršbo in je ta sklep postal pravnomočen. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče ustavilo izvršbo in ima predmetni sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj ne le, da je izrek nerazumljiv, temveč tudi nasprotuje samemu sebi, prav tako pa v sklepu niso navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče izdalo izpodbijani sklep oziroma so ti razlogi nejasni. Upniku iz izpodbijanega sklepa ni jasno, zakaj je sodišče svojo odločitev z dne 27. 10. 2009, ko je izvršbo prekinilo, sedaj spremenilo in izvršbo ustavilo, in to brez ustrezne obrazložitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je 07. 09. 2009 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik je 21. 09. 2009 ugovarjal, vendar sodišče prve stopnje o ugovoru ni odločilo, temveč je s sklepom z dne 27. 10. 2009 izvršbo prekinilo z dnem začetka stečajnega postopka 02. 10. 2009.

515. 07. 2010 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-C), s katerim je bil spremenjen 132. člen do takrat veljavnega ZFPPIPP, pravila za prehodno obdobje pa so predpisana v 90. členu ZFPPIPP-C. V drugem odstavku 90. člena ZFPPIPP-C je predpisano, da mora izvršilno sodišče v primeru, če v postopku izvršbe ali zavarovanja ob uveljavitvi tega zakona obstaja položaj iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena, v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep, s katerim ugotovi, da je izvršilni postopek ustavljen.

6Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer res ni navedlo drugega odstavka 90. člena ZFPPIPP-C kot pravne podlage za svojo odločitev, vendar je iz obrazložitve razvidno, da je izvršbo ustavilo na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, torej na podlagi določbe, ki je bila uveljavljena z ZFPPIPP-C. Višje sodišče zato ocenjuje, da izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj sklep ni pomanjkljiv v takšni meri, da ga zato ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ni pa imelo sodišče prve stopnje pravne podlage za ustavitev izvršbe z dnem 02. 10. 2009 (dan začetka stečajnega postopka), saj bi na podlagi drugega odstavka 90. člena ZFPPIPP-C, če bi bili podani pogoji za to, lahko le ugotovilo, da je izvršilni postopek ustavljen.

7Višje sodišče pa ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podan položaj iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki kot pravno posledico začetka stečajnega postopka za postopek izvršbe predpisuje ustavitev postopka (z začetkom stečajnega postopka), če upnik v postopku izvršbe do tega časa še ni pridobil ločitvene pravice. V obravnavani zadevi je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in je posledično sodišče izdalo tak sklep o izvršbi, ki poleg dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo terjatve, vsebuje tudi t.i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi torej sodišče prve stopnje ni le dovolilo predlagane izvršbe, temveč je izdalo tudi plačilni nalog (1). Sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, ker je dolžnik vložil ugovor, sodišče pa o njem do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom še ni odločilo. Obravnavana zadeva je bila torej pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o ugovoru, s katerim je dolžnik v celoti izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, česar pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka proti insolventnemu dolžniku ni mogoče prezreti. Po mnenju višjega sodišča so namreč pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima pravno naravo plačilnega naloga. Po mnenju pritožbenega sodišča ima v tej fazi izvršilnega postopka začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

8V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 10. 2009 postopek izvršbe z začetkom stečajnega postopka že prekinilo in ker ni podlage za uporabo drugega odstavka 90. člena ZFPPIPP-C, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na opisano stanje stvari je višje sodišče pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo, ki bo izdana po nadaljevanju prekinjenega postopka.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1273/07-11 z dne 22. 05. 2008, v kateri v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine napotuje na smiselno upoštevanje določb ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.