90. člen ZFPPIPP-C
(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če ob uveljavitvi tega zakona teče postopek izvršbe ali zavarovanja proti dolžniku, nad katerim je bil pred uveljavitvijo tega zakona začet stečajni postopek.
(2)Če v postopku izvršbe ali zavarovanja ob uveljavitvi tega zakona obstaja položaj iz 1. točke tretjega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom, mora izvršilno sodišče v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep, s katerim ugotovi, da je izvršilni postopek ustavljen.
(3)Če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred uveljavitvijo tega zakona pridobil ločitveno pravico, ki ob uveljavitvi tega zakona še obstaja, in v izvršilnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona na premoženju, ki je predmet te ločitvene pravice, ni bilo opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, se za nadaljnji tek izvršilnega postopka uporablja 280. člen zakona.
(4)Če je v stečajnem postopku iz tretjega odstavka tega člena sklep o preizkusu terjatev postal pravnomočen pred uveljavitvijo tega zakona, mora izvršilno sodišče v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati sklep iz 1. ali 2. točke drugega odstavka ali iz tretjega odstavka 280. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom.
(5)Če je bila v stečajnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona prerekana terjatev, zavarovana z ločitveno pravico iz tretjega odstavka tega člena, se z uveljavitvijo tega zakona: 1. za uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku namesto 307. člena zakona začne uporabljati 302. člen zakona, in 2. če je bila pred uveljavitvijo tega zakona vložena tožba iz 307. člena zakona, ki se razveljavi z uveljavitvijo tega zakona, velja, da je umaknjen tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na nedovoljenost izvršbe.
(6)Če je bilo v postopku izvršbe pred uveljavitvi tega zakona že opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom: 1. velja, da se z uveljavitvijo tega zakona izvršilni postopek nadaljuje, in se za nadaljnji tek izvršilnega postopka in poplačilo upnika uporabljata 281. člen in drugi odstavek 325. člena, kot se spreminjata s tem zakonom, in 2. mora izvršilno sodišče v 15 dneh po uveljavitvijo tega zakona izdati sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka, če stečajno sodišče pred uveljavitvijo tega zakona še ni izdalo takega sklepa.
(7)Če je bila v stečajnem postopku pred uveljavitvijo tega zakona prerekana terjatev, zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, glede katerega je bilo v izvršilnem postopku pred uveljavitvi tega zakona že opravljeno dejanje iz četrtega odstavka 132. člena zakona, kot se spreminja s tem zakonom: 1. velja z uveljavitvijo tega zakona ta terjatev za priznano in 2. pravdno sodišče, ki vodi postopek na podlagi tožbe iz 307. člena zakona, ki se razveljavi z uveljavitvijo tega zakona, ta postopek ustavi.
(8)Če je stečajno sodišče pred uveljavitvijo tega zakona izdalo sklep o preizkusu terjatev, s katerim je v zvezi s preizkusom terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, odločilo, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe, z uveljavitvijo tega zakona velja, da je stečajno sodišče naložilo stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, po 304. členu zakona, kot se spreminja s tem zakonom.
- VSL sklep I Ip 167/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Ustavitev postopka iz razloga, da upnik pred začetkom stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka stečajnega postopka, izvršilno sodišče pa izda samo ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Navedeno pomeni, da ustavitev postopka nastopi že po zakonu oziroma se izvršba ustavi po sili zakona (ex lege). Sklep o ustavitvi, ki ga sodišče izda po tem, ko ugotovi, da upnik v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, je le deklaratorne in ne konstitutivne narave. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, ni mogoče več nadaljevati.
- VSM sklep I Ip 859/2013Višje sodišče v Mariboru · 2013
Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo.
- VSL sklep II Ip 5711/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 2. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Ip 167/2016Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2016
Ustavitev postopka iz razloga, da upnik pred začetkom stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka stečajnega postopka, izvršilno sodišče pa izda samo ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Navedeno pomeni, da ustavitev postopka nastopi že po zakonu oziroma se izvršba ustavi po sili zakona (ex lege). Sklep o ustavitvi, ki ga sodišče izda po tem, ko ugotovi, da upnik v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, je le deklaratorne in ne konstitutivne narave. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, ni mogoče več nadaljevati.
- VSM sklep I Ip 859/2013Višje sodišče v Mariboru · 7. 11. 2013
Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo.
- VSL sklep II Ip 5711/2011Višje sodišče v Ljubljani · 18. 4. 2012
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
- VSL sklep II Ip 5124/2011Višje sodišče v Ljubljani · 20. 12. 2011
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
- VSL sklep I Ip 1652/2011Višje sodišče v Ljubljani · 19. 8. 2011
Izvršba na denarno terjatev se opravi z rubežem in prenosom, prenos terjatve pa je opravljen, ko sodišče dolžnikovemu dolžniku vroči sklep o prenosu. S tem sme upnik od dolžnikovega dolžnika izterjati preneseno terjatev, to pa stori izvensodno ali v drugem sodnem postopku, ne pa v izvršilnem postopku, ki že teče zoper dolžnika. Izvršilni postopek je bil s tem, da se je dolžnikovemu dolžniku vročilo sklep o prenosu terjatve v izterjavo, glede tega izvršilnega sredstva končan, zato kasnejši začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom nima pravnega učinka na ta del postopka.
- VSC sklep I Ip 12/2011Višje sodišče v Celju · 16. 6. 2011
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
- VSL sklep II Ip 1334/2011Višje sodišče v Ljubljani · 15. 6. 2011
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko se ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. V tej fazi izvršilnega postopka ima začetek stečajnega postopka lahko le posledice, kot jih ima v pravdnem postopku.
- VSL sklep II Ip 5146/2011Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2011
Ker sodišče ni ugotovilo denarnega dobroimetja dolžnika na dan pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in s tem višine terjatve, do katere je mogoče nadaljevati izvršbo, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje naj pri organizacijah za plačilni promet pridobi podatke o tem, kakšno je bilo stanje dolžnikovega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka in ugotovi znesek terjatve, za katerega je upnik pridobil ločitveno pravico in glede katerega se postopek izvršbe lahko nadaljuje, oziroma, v primeru, da upnik ločitvene pravice ni dobil, ker dolžnik zadnji dan pred začetkom postopka insolventnosti ni imel dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet, izvršilni postopek ustavi.