VSL sklep I Cp 277/2011

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1V izpodbijanem sklepu je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da je dedinja P. B. za vse okoliščine, ki bi lahko botrovale neveljavnosti oporoke zapustnika, vedela že ob njeni razglasitvi dne 15. 2. 2008, zato je njen ugovor neveljavnosti oporoke, ki ga je podala 26. 11. 2009, zavrnilo zaradi poteka enoletnega subjektivnega roka iz 61. člena Zakona o dedovanju (ZD).

2Pritožuje se zakonita dedinja P. B. zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da sodišče prve stopnje o njenem ugovoru ne bi smelo odločati v zapuščinskem postopku, temveč v pravdnem. Sporna so namreč dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica. Sporno je, ali je bil pokojnik ob sestavljanju oporoke v zmoti glede poslovnega prostora, za katerega naj bi štel, da ni predmet dedovanja. Sporno je tudi kdaj je ona zvedela, da je bil zapustnik ob sestavljanju oporoke v zmoti ter kdaj je zvedela, da zaradi bolezni ni bil sposoben za razsojanje. Dvomi tudi ali gre sploh za lastnoročno napisano oporoko. Spornih je torej vrsto dejstev glede zapustnikove prave volje, njegove oporočne sposobnosti, lastnoročnosti oporoke in glede začetka teka rokov iz 61. člena ZD. Zato bi moralo zapuščinsko sodišče stranke napotiti na pravdo, kjer se edino lahko ugotavljajo sporna dejstva. V zapuščinskem postopku pa se na sporna dejstva zgolj opozori, dokazov za njihovo dokazovanje pa se ne izvaja.

3Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Utemeljena je pritožbena graja glede zmotne uporabe materialnega prava, ki jo je prvostopenjsko sodišče zagrešilo s tem, ko ni uporabilo določb 210. člena ZD (kršitev po 341. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP; v zapuščinskem postopku se uporablja skladno s 163. členom ZD). Če so med strankami v zapuščinskem postopku sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, mora zapuščinsko sodišče glede na določila 210. člena ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo ali upravni postopek. V obravnavanem primeru zakonita dedinja P. B. zatrjuje obstoj več dejstev, s katerimi utemeljuje neveljavnost zapustnikove oporoke z dne 20. 9. 2006. Oporočna dedinja pa obstoj teh dejstev prereka. Oporočna dedinja je podala tudi ugovor, da izpodbijanje dne 15. 2. 2008 razglašene oporoke zaradi poteka roka ni več možno. V zvezi s tem ugovorom zakonita dedinja zatrjuje, da je za razloge za izpodbijanje oporoke izvedela šele v letu 2009. Ker prične skladno s prvim odstavkom 61. člena ZD enoletni rok za razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi zmote (ta dva razloga zatrjuje zakonita dedinja) teči od dneva, ko je tisti, ki zahteva razveljavitev oporoke, zvedel za vzrok njene neveljavnosti, bo za pravilno razsojo potrebno ugotoviti, kdaj je P. B. zvedela za zatrjevane razloge za neveljavnost oporoke. Enako velja glede njenih zatrjevanj o neveljavnosti oporoke, ker da ne gre za lastnoročno napisano oporoko (76. člen ZD). Sporna dejstva se lahko dokazujejo le v kontradiktornem pravdnem postopku. V izpodbijanem sklepu pa se je zapuščinsko sodišče opredeljevalo kaj kateri stranki verjame, kar brez izvedbe kontradiktornega postopka ni dopustno. Ker zapuščinsko sodišče ne more razsojati na podlagi ugotovitev o spornih dejstvih, ZD tudi ne predvideva oziroma daje možnosti izdaje sklepa, kakršen je obravnavani.

6Prvostopenjsko sodišče torej ni imelo zakonske podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), da bo prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o napotitvi na pravdo.