VSRS Sklep X Ips 220/2011

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi sklepom Vrhovnega sodišča RS X Ips 3/2010 z dne 9. 12. 2010 odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9. 7. 2009 in zadevo vrnilo ministrstvu v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da je Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana, (v nadaljevanju SOD) dolžna za tam navedene nepremičnine skrbniku za posebni primer upravičenca pok. A.A., ki je umrl ... 1995, izročiti obveznice SOD v višini 37.490,04 DEM v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe. Sodišče prve stopnje je s sodbo I U 1353/2009-23 z dne 3. 11. 2009 tožbo revidentov zoper navedeno odločbo tožene stranke zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je z navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji tožnikov in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje I U 1353/2009-23 z dne 3. 11. 2009 ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, v katerem je bila izdana sedaj izpodbijana sodba.

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sklicuje na razloge iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 3/2010 z dne 9. 12. 2010. Navaja, da korekcija izhodiščne vrednosti kmetijskega zemljišča iz 4. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok) vse od začetka veljavnosti Odloka ni bila opravljena, kar glede na tožbene trditve o večkrat preseženem 10 % odstopanju od določene izhodiščne vrednosti glede na tržne cene v Republiki Sloveniji zbuja dvom, da je to izhodiščno vrednost še mogoče uporabiti, zaradi česar sodišče ni moglo preizkusiti pravilnosti v tem upravnem sporu določene odškodnine. Preostale tožbene ugovore je sodišče prve stopnje zavrnilo, sklicujoč se na razloge, ki jih je navedlo v sodbi I U 1353/2009-23 z dne 3. 11. 2009.

3Revidenta v reviziji uveljavljata vse razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Navajata, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo neutemeljeno zavrnilo večji del tožbenih zahtev, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava, in ju s tem prikrajšalo za bistveni del njunih pričakovanih lastniških upravičenj v postopku poprave krivic.

4Revizija ni dovoljena.

5V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek.

6V četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj, nima pa na razpolago druge možnosti varstva svojih pravic v upravnem sporu.

7Tožnik je s tožbo v upravnem sporu uspel, saj je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo tožene stranke in je zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ob takšnem stanju stvari si tožnik po presoji Vrhovnega sodišča svojega pravnega položaja v tej zadevi z revizijo ne more izboljšati, torej zanjo nima pravnega interesa oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. Zoper upravne akte, ki bodo v nadaljevanju izdani, pa bo imel tožnik na razpolago ustrezna pravna sredstva po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma po ZUS-1.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.