UPRS sodba I U 593/2010

1. Tožbi se ugodi in se odpravita:

delna odločba Upravne enote Kamnik, št. 321-229/1995 z dne 4. 7. 2007, v neodpravljenem delu glede na 2. točko izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 464-06-70/96/36 z dne 21. 2. 2008

odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 646-06-70/96/36 z dne 21. 2. 2008 v 2. alinei 1. točke izreka

ter se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.
2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v višini 350,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
3. Zahteva stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Prvostopni organ je z izpodbijano delno odločbo v 1. točki izreka ugodil zahtevi za vrnitev premoženja članom Agrarne skupnosti A., ki so v izreku našteti in jim vrnil z dnem pravnomočnosti odločbe kot skupno lastnino nepremičnine, ki jih našteje, vpisane v k.o. ... in k.o. ... V 2. točki izreka je določil, da je zavezanec za vrnitev nepremičnin Občina B., ki jih je dolžna vrniti v last in posest bivšim članom Agrarne skupnosti kot njihovo skupno lastnino; v 3. točki, da bo po pravnomočnosti odločbe Okrajno sodišče v Kamniku po uradni dolžnosti izvedlo spremembo zemljiškoknjižnega stanja; v 4. točki, da je vrednost vrnjenih nepremičnin 47.801,73 DEM. V obrazložitvi je navedel, da so bile nepremičnine o katerih se odloča, ob podržavljenju vpisane na ime Agrarne skupnosti A. brez navedbe deležev članov. Deležne pravice vsakokratnih lastnikov hiš oziroma zemljišč so bile navedene v registru deležnih pravic. Z obravnavano odločbo organ vrača premoženje na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). V skladu s tem zakonom pa se vračajo istovrstne pravice, torej lastninska pravica kot skupna lastnina članom nekdanje agrarne skupnosti. V postopku je tožeča stranka Občina B. podala ugovor aktivne legitimacije. Iz vloge, posredovane upravnemu organu leta 1996, izhaja, da je zahtevo za vrnitev premoženja vložil C.C., član Agrarne skupnosti A. in njen predsednik ter člani A. kot Agrarne skupnosti po pooblaščencu. Ker člani A. poimensko niso bili navedeni, je bila ta pomanjkljivost, zaradi katere je upravni organ zahtevo posredoval vložnikom v dopolnitev, popravljena s poimenskim seznamom članov ponovno vzpostavljene Agrarne skupnosti. Zaradi navedene poprave upravni organ šteje, da je aktivna legitimacija podana. Prav tako pa so člani oblikovali lastninsko pravico kot solastninsko pravico z navedbo solastninskih deležev, upoštevaje deležne pravice, kot so jih imeli bivši člani A. ob podržavljenju, s predložitvijo notarskega zapisa opr. št. SV 823/06 z dne 5. 10. 2006. Gre za popravek sporazuma o ponovni vzpostavitvi A. z dne 24. 6. 1996 v delu, da se namesto solastniške skupnosti oblikuje skupnolastniška skupnost članov. Po odpravi teh pomanjkljivosti je organ štel, da je zahteva popolna in sposobna za odločanje, in ker ni ugotovil ovir za vrnitev, nepremičnine vrnil.

Drugostopni organ je pritožbi Občine B. delno ugodil in delno prvostopno odločbo odpravil v 1. točki, v delu, ki se nanaša na nekatere vrnjene parcele v k.o. ... in k.o. ... in v odpravljenem delu zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponovno odločanje; ter 4. točko v delu, ki se nanaša na znesek „47.801,73 DEM“ nadomestil z zneskom „31.190,22 DEM“; v 2. točki izreka v preostalem delu pritožbo zavrnil, v 3. točki izreka ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani. V obrazložitvi je zavrnil ugovor tožeče stranke, da novoustanovljena Agrarna skupnost A. ni identična prvotni Agrarni skupnosti, kateri je bilo premoženje podržavljeno. Prvostopno odločbo pa je delno odpravil iz razloga, ker je menil, da za nekatere parcele niso bile pravilno ugotovljene ovire za vrnitev v naravi.

Tožeča stranka izpodbija odločbi organov in vztraja pri ugovoru aktivne legitimacije predlagajoče stranke. Meni, da je skušal upravni organ s svojo odločitvijo obiti sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1059/2002 z dne 19. 10. 2005. V konkretnem primeru je izrednega pomena, ali so zahtevo za vrnitev premoženjskih pravic vložile osebe, ki jo po ZPVAS lahko vložijo. Obseg premoženja, ki je bilo podržavljeno, je razviden iz listin v spisu in v konkretnem primeru so bila zemljišča A. skupna lastnina, v zemljiški knjigi vpisana na A. Njihove deležne pravice so bile oblikovane zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja v smislu Zakona o delitvah in uredbah skupnih zemljišč z dne 26. 10. 1887, ne pa kot solastniški deleži v smislu lastninske pravice (1. alinea 3. odstavka 1. člena ZPVAS). Premoženje korporacije je bilo skupna lastnina. Člani korporacije so bili vsakokratni lastniki točno določenih hiš v B. Po ZPVAS se šteje Agrarna skupnost za ponovno organizirano, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti, vpiše pa se na podlagi odločbe o vpisu. V konkretnem primeru gre za upravno zadevo, pri čemer pa z vpisom pridobijo člani Agrarne skupnosti pravico do vrnitve podržavljenega premoženja. Agrarna skupnosti A. je bila ustanovljena s podpisom in overitvijo sporazuma o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti pri OS v Kamniku pod opr. št. N 35/94 in vpisana v register skupnosti z odločbo UE Kamnik z dne 15. 5. 1995. Na ta način so bili izpolnjeni pogoji za vpis. Po ZPVAS se vzpostavi ponovno le prvotna in ne preoblikovana skupnost. Premoženjske pravice se vračajo ponovno organizirani agrarni skupnosti na njihovo zahtevo. Tožeča stranka je prepričana, da pomanjkanje procesne legitimacije ob vložitvi ni mogoče sanirati s kasnejšo spremembo statusne organiziranosti in to po poteku zakonskega roka za vlaganja zahteve za vračilo. Procesna legitimacija po poteku zakonitega roka se na takšen način ne more sanirati. Iz navedenega razloga meni, da A. ni bila aktivna legitimirana za vlaganje zahtevkov po ZPVAS. Dejstvo je, da je Agrarna skupnost, kot je bila vzpostavljena 8. 6. 2006, prekludirana za vložitev zahteve za vračilo zemljišč. A. ni bila vpisana dne 15. 5. 1995, ampak šele 8. 6. 2006. Zato je napačna ugotovitev, da je bila zahteva pravočasno vložena. Tudi sklicevanje na 14. člen ZUP ne prenese presoje, saj je stranka imela ves čas odvetnika. Predlaga odpravo odločbe prvostopnega organa v neodpravljenem delu in drugostopnega organa, ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku D.D. je na tožbo odgovorila in predlagala, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno ter zahtevala povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A. je na tožbo odgovorila ter predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so bili člani ponovno vzpostavljene in organizirane Agrarne skupnosti A. aktivno legitimirani za vložitev zahteve in ali gre za identične premoženjske pravice, kot so jih imeli člani nekdanje A.

ZPVAS ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premoženja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po 1. členu ZPVAS. Ponovna vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti je urejeno v drugem poglavju zakona (2. - 7. člen ZPVAS), vračanje premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti, organiziranih po tem zakonu pa v 3. poglavju (8. - 12. člen ZPVAS). Gre za dva samostojna in ločena upravna postopka, pri čemer je ponovno organizirana agrarna skupnost po ZPVAS, pogoj za vrnitev premoženjskih pravic njenim članom. Iz določb navedenega zakona izhaja, da mora biti izkazana istovetnost odvzetih, zahtevanih in vrnjenih pravic v istovetno urejeni ponovno vzpostavljeni Agrarni skupnosti (8. člen ZPVAS). V postopkih po ZPVAS se torej članom ponovno vzpostavljene in organizirane Agrarne skupnosti lahko vračajo le tiste pravice in tisti obseg pravic, kot so bile odvzete članom nekdanje Agrarne skupnosti.

V obravnavanem primeru je bila Agrarna skupnost A., kot je razvidno iz spisov, ustanovljena dne 24. 6. 1994 s podpisom in overitvijo sporazuma o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti ustanovnih članov pri Okrajnem sodišču v Kamniku opr. št. N 35/94 in vpisana v register Agrarnih skupnosti na podlagi odločbe Upravne enote Kamnik, št. 028-56/95-4/30 z dne 15. 5. 1995. Ponovno vzpostavljena in organizirana je bila kot solastniško Agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje A. na odvzetem premoženju skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene A. niso bile identične s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje A. ob njihovem odvzemu. Navedeno „pomanjkljivost“, kot je to označil prvostopni upravni organ v svoji odločbi, so člani A. popravili s „popravkom sporazuma o ponovni vzpostavitvi A.“ z dne 8. 6. 2000 s tem, da ta popravek sporazuma velja od sklenitve sporazuma dne 24. 6. 1994 dalje. Z navedenim popravkom je bilo besedilo prvotnega sporazuma z dne 24. 6. 1994, ki je bil podlaga za vpis v register Agrarne skupnosti, spremenjeno tako, da se je vzpostavila A. kot skupnolastniška skupnost članov Agrarne skupnosti. Utemeljen je torej ugovor tožeče stranke, ki ga je uveljavljala že v upravnem postopku, da člani s takšnim popravkom sporazuma ne morejo spreminjati lastninskih razmerij navedene Agrarne skupnosti ter da pri popravku sporazuma ne gre zgolj za popravek pisne pomote, ampak gre za vsebinsko spremembo prvotnega sporazuma o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti. Z navedenim popravkom se ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje A. v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Nepravilnosti, ki je nastala v postopku ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti, namreč ni mogoče sanirati v postopku vračanja premoženjskih pravic članom. Utemeljen je torej tožbeni ugovor tožeče stranke, da člani sedanje A. po ZPVAS niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic. A. je bila namreč ponovno organizirana in vpisana v register agrarnih skupnosti kot solastniška Agrarna skupnost, njenim članom pa je bila z delno odločbo, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, vrnjena skupna lastnina na nepremičninah. To pa pomeni, da obseg in vrsta pravic članov sedanje A. nista identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje A. Sklenitev sporazuma o ponovni vzpostavitvi Agrarne skupnosti je res predmet volje članov agrarne skupnosti, vendar vsebinske spremembe sporazuma (iz solastninske v skupnolastninsko agrarno skupnost) ni možno opraviti zgolj s „popravkom“ navedenega sporazuma, ki naj bi saniral stanje za nazaj. Člani A. bi morali, če bi želeli doseči identičnost odvzetih in vrnjenih premoženjskih pravic, skleniti novo pogodbo, sporazum o spremembi prvotnega sporazuma o ponovni vzpostavitvi A., ki pa bi seveda veljal od dneva njegove sklenitve. Ker v obravnavani zadevi ne gre za identične pravice članov nekdanje A., člani sedanje A. po določbah ZPVAS o vračanju premoženjskih pravic, niso aktivno legitimirani za vrnitev teh pravic (enako stališče je zavzelo v zadevi z enakim pravnim in dejanskim stanjem Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 413/2008 z dne 14. 4. 2010).

Glede na navedeno je bilo v obravnavani denacionalizacijski zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, zato je odločba organov nezakonita. Sodišče je zadevo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, Uradni list RS, št. 24/07).

Zahtevo stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo v skladu s 25. členom ZUS-1, ki ne ureja povračila stroškov strankam z interesom.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.