VSRS Sklep X Ips 237/2009

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote L. z dne 4. 6. 2008, s katerim je prvostopni upravni organ zavrgel predlog revidenta za izrek odločbe Upravne enote L. z dne 24. 2. 2005, za nično. Navedena odločba je bila izdana v postopku denacionalizacije vlagateljev A. B. in B. B. in je bila z njo med drugim v solastninskem deležu vrnjena v last nepremičnina parc. št. 1 k. o. ... Tožena stranka je z odločbo z dne 15. 9. 2008 revidentovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up 858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6Revident je v uvodu revizije navedel sporno vrednost (punctum) v znesku 20.000,00 EUR. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa zavrgel predlog revidenta za izrek odločbe o denacionalizacije za nično. Zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 707/2008, X Ips 441/2007, X Ips 611/2008) in glede na določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 372/2009, X Ips 152/2008, X Ips 364/2007) in glede na določbe četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8Revident v reviziji sicer navaja, da „gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki se nanaša na tožečo stranko kot stranko v postopku denacionalizacije in glede izkaza njenega pravnega interesa v tem postopku denacionalizacije“, toda v konkretnem primeru gre za odločitev, ki je bila sprejeta v predlogu revidenta za izrek odločbe o denacionalizacije za nično, ne pa za postopek denacionalizacije, zato zatrjevano pomembno pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve v konkretnem sporu. Samo z navedeno pavšalno navedbo, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o izkazanosti izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10Po presoji Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev hude posledice zanj v postopku denacionalizacije, trditvenega in dokaznega bremena (4. točka tega sklepa) ni izpolnil, saj svojih navedb ni konkretiziral in tudi z ničemer izkazal, zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ni izkazano.

11Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.