VSC sklep Cp 1119/2009

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

S sklepom z dne 17.8.2009 je prvo sodišče solastnino na nepremičninah parc. št. ..., ..., …. in ..., vpisanih pri vl. št. ... k.o. R., kjer je vknjižena lastninska pravica na predlagateljico do 64/112, na nasprotne udeležence pa na vsakega do 16/112, razdružilo tako, da se nepremičnina proda in kupnina razdeli med solastnike po njihovih idealnih deležih. Odločilo je še, da morajo nasprotni udeleženci predlagateljici povrniti stroške, in sicer vsak v višini 195,02 EUR.

S sklepom z dne 8.9.2009 pa je prvo sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu dovolilo obročno plačevanje sodne takse za pritožbo v višini 453,60 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 75,60 EUR.

Zoper gornja sklepa se je pravočasno pritožil drugi nasprotni udeleženec po pooblaščencu. V obeh pritožbah uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Bistvene pritožbe navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 17.8.2009:

Stališče pritožbe, da je prvo sodišče kršilo načelo odprtega sojenja, po katerem je sodišče dolžno ves čas postopka stranko seznanjati s svojimi pravnimi stališči, je pravno zmotno. Določba 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), sodišču nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče.

V nadaljevanju pritožba trdi, da je prvo sodišče kršilo določbe nepravdnega postopka, ker drugemu nasprotnemu udeležencu ni pojasnilo, kakšne posledice bo imelo zanj, če ne bo položil predujma za novo izvedeniško mnenje, ker je menil, da mnenje izvedenca Ž. ni ustrezno, in ker nasprotnega udeleženca ni seznanilo s svojim stališčem. Navaja, da odsotnost pouka o posledicah nezastopanja po odvetniku ter odsotnost pouka o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči predstavlja kršitev načela obojestranskega zaslišanja. Pritožba še meni, da bi bilo potrebno o vlaganjih drugega nasprotnega udeleženca v nepremičnino odločiti v okviru predhodnega vprašanja oziroma v kolikor bi bilo to dejstvo med strankami sporno, izdati sklep o napotitvi na pravdo.

Z gornjimi očitki pritožba uveljavlja postopkovne kršitve, ki bi jih morala po določbi 286.b člena ZPP uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje, in to takoj, ko je to mogoče. V kolikor se stranka na te kršitve sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se lahko upoštevajo le, če teh kršitev brez svoje krivde stranka predhodno ni mogla navesti.

Utemeljenosti postopkovnih očitkov, na katere se drugi nasprotni udeleženec, pritožbeno sodišče ne more presojati že zato, ker pritožba dejstev, zakaj teh kršitev ni uveljavljala že predhodno, niti ne navaja. Kljub temu, da je pritožnik z uveljavljanimi kršitvami prekludiran, pa velja pojasniti, da je prvo sodišče nasprotnega udeleženca na naroku (na l. št. ...) v skladu z 12. členom ZPP poučilo, da glede na to, da predujma noče plačati, ne bo izvedlo dokaza in da bo upoštevalo že izdelano mnenje (prim. tretji odstavek 153. člena ZPP). O pravici do brezplačne pravne pomoči kot pravici materialnega prava stranke ni potrebno poučevati. Poleg tega pa to niti ni bilo potrebno, ker je drugi nasprotni udeleženec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi, pa je bila zavrnjena (odločba se v spisu nahaja pod red. št. ...). ZPP poučitve neuke stranke o posledicah nezastopanja po odvetniku ne predpisuje. Drugi nasprotni udeleženec povečanja svojega stvarnopravnega deleža sploh ni uveljavljal, ampak je le zatrjeval (na list. št. ...), da tudi njemu nekaj pripada za stroške vlaganj, kar se naj odbije od vsote, ki jo je izračunal izvedenec, oziroma je na naroku (na list. št. ...) zahteval povrnitev denarja. Od rešitve verzijskega zahtevka pa odločba v tej zadevi, ki se nanaša na delitev stvari, ni odvisna (prim. 8. in 9. člen ZNP).

Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožnikovih navedb, usmerjenih v izpodbijanje civilne delitve, je v 70. členu Stvarnopravnega zakonika. Stališče pritožbe, da si mora sodišče prizadevati za fizično delitev, pri čemer ni važno, če nepremičnina izgubi na vrednosti, saj je nasprotni udeleženec izkazal upravičen interes, da bi njemu pripadlo zemljišče, po mnenju izvedenca pa bi bilo najugodneje, če bi predlagateljica obdržala gozdove in dobila izplačano razliko, je pravno zmotno. Po drugem odstavku gornje določbe namreč fizična delitev pride v poštev le, če je predlagana s strani tistega, ki naj bi stvar dobil. Ker predlagateljica nima interesa na nepremičnini, dejstvo, da ima drugi nasprotni udeleženec interes na delu nepremičnine, ni odločilno. Okoliščina, da drugi nasprotni udeleženec nima denarja, da bi izplačal druge solastnike oziroma vsaj predlagateljico, kot je to sam pojasnil na naroku (na list. št. 39), pa ne daje podlage niti za način delitve, predpisan v petem odstavku gornje določbe, kateri pa itak niti ni bil predlagan.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 8.9.2009:

Pritožba napačno trdi, da prvo sodišče ni upoštevalo vrednosti spornega predmeta in višine takse, saj iz razlogov v obrazložitvi razvidno, da je bilo skrbno presojano premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke, do katerega bo prišlo zaradi plačila ugotovljene višine taksne obveznosti.

Trditev, da bo drugemu nasprotnemu udeležencu po plačilu sodne takse ostal le znesek 77,52 EUR ni pravilna, saj mu prvo sodišče ni naložilo plačila sodne takse v enkratnem znesku.

Drugemu nasprotnemu udeležencu so zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost višji od višine minimalnega dohodka, katerega osnovni znesek od 1.7.2009 znaša 226,80 EUR, ob katerem se po Zakonu o socialnem varstvu šteje, da je omogočeno preživetje. Pritožbena trditev, da prejema ravno toliko, da le za nekaj evrov presega minimalen dohodek, se ob dejstvu, da mu po plačilu preživnine v višini 88,88 EUR ostane od plače v višini 620 EUR približno 530 EUR, izkaže za neutemeljenega.

Pravna podlaga za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, je v Zakonu o sodnih taksah. Odločitve drugih sodišč v drugih zadevah, na katere se sklicuje pritožba, oprostitve v tej zadevi ne morejo utemeljevati.

Ker se je tako izkazalo, da pritožbeni razlogi niso podani, ter da ni podana niti katera od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), sta pritožbi neutemeljeni. Zato ju je bilo potrebno zavrniti in izpodbijana sklepa prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena ZPP, prvi odstavek 366. člena ZPP in 353. člen ZPP).