VSC sklep Cp 229/2010

Pritožba udeleženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen ugovor udeleženke M. D. zoper sklep z dne 25.9.2009, s katerim je zemljiškoknjižni referent v postopku odločanja po uradni dolžnosti na podlagi predloženega pravnomočnega sklepa o denacionalizaciji Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 5.4.2004, opr. št. N 26/97, v zvezi s pravnomočnim sklepom o popravi z dne 27.5.2008, opravil vknjižbo lastninske pravice v korist pokojne A. T. pri nepremičnini parc. št. ... k.o. O. v. do 695/1000 celote in pri parc. št. ... k.o. O. v. do 1032/1485 celote.

Udeleženka M. D. je v pritožbi zoper navedeni sklep zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. ZPP v zvezi s čl. 120 Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/2008 in 28/2009 – v nadaljevanju ZZK-1) in 37 ZNP. V pritožbi je ponovila ugovorne trditve, da je zemljiškoknjižno sodišče nepravilno izvedlo vpis v zemljiško knjigo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča z dne 5.4.2004, opr. št. N 26/97 v zvezi s sklepom o popravi, ki ga je nepravdno sodišče nezakonito opravnomočilo in nepravilno posredovalo zemljiškoknjižnemu sodišču. Za zemljiškoknjižno izvedbo bi moral biti predložen sklep z dne 5.12.2003, opr. št. N 26/97, ki je postal pravnomočen in na podlagi katerega bi moralo zemljiškoknjižno sodišče opraviti vknjižbo. V kolikor bi zemljiškoknjižno sodišče vpogledalo v nepravdni spis opr. št. N 26/97, bi ugotovilo, da je s strani nepravdnega sodišča predlagana vknjižba nezakonita in bi posledično moralo takšen predlog nepravdnega sodišča zavrniti. Zemljiškoknjižno sodišče mora namreč kljub formalnosti postopka po uradni dolžnosti paziti na to, da se vknjiži lastninska pravica na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Teoretično bi bilo mogoče sklep Višjega sodišča v Celju z dne 11.5.2006 razumeti tudi tako, da je s tem, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o popravi, razveljavilo tudi sklep z dne 5.4.2004, ki je bil sicer v sklepu o popravi v celoti povzet. S tem pa bi ostal v veljavi sklep nepravdnega sodišča z dne 5.12.2003, pri čemer bi bilo na podlagi 33. čl. ZNP potrebno ponovno odločati o pritožbi nasprotne udeleženke zoper 3. točko tega sklepa. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da bi vknjižbo lahko predlagala udeleženka. Ker gre za vračilo nepremičnin v postopku denacionalizacije, gre za vknjižbo lastninske pravice po uradni dolžnosti. Pritožnica je v dokaz svojih pritožbenih trditev priložila kopije sklepa z dne 5.12.2003, opr. št. N 26/97, dopis Vrhovnega državnega tožilstva z dne 14.4.2008 in predlagala vpogled v spis N 26/97 Okrajnega sodišča v Žalcu. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne vpis na podlagi obvestila nepravdnega sodišča in izvede vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne točke 1 izreka sklepa nepravdnega sodišča z dne 5.12.2003, opr. št. N 26/97.

Pritožba ni utemeljena.

ZZK-1, ki ureja zemljiškoknjižni postopek, v določbi I. odst. 133. čl. določa, da se zemljiškoknjižni postopek v primeru odločanja o vpisih po uradni dolžnosti začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, v določbi I. in II. odst. 46. čl. pa, da mora sodišče oz. organ, ki je odločal na prvi stopnji v postopku, v zvezi s katerim zakon določa, da na podlagi določene izdane odločbe zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, o takšni odločbi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po njeni pravnomočnosti oz. dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oz. dokončnosti. Glede na navedena zakonska določila je tako v domeni tistega sodišča ali organa, ki izda takšno odločbo, za katero zakon določa, da se na njeni podlagi vpis v zemljiško knjigo opravi po uradni dolžnosti, da to predloži zemljiškoknjižnemu sodišču, to pa ob njenem prejemu začne zemljiškoknjižni postopek odločanja o vpisih, ki izhajajo iz takšne listine in s to vknjižbo povezanih vpisov (I. odst. 46. čl. ZZK-1), pri čemer odloča o pogojih za vpis samo na podlagi predložene listine in stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti – čl. 124 ZZK-1). Ob izpolnjenosti predhodnih procesnih zahtev (ki jih določa čl. 146 ZZK-1) in izpolnitvi materialnih pogojev, kot jih določa čl. 148 ZZK-1 (pri čemer zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisih po uradni dolžnosti preizkuša le izpolnjenost pogojev iz 2. do 5. tč. I. odst. 148. čl. ZZK) mora zemljiškoknjižno sodišče opraviti vpise, ki izhajajo iz predložene listine.

Navedena zakonska določila, ki urejajo zemljiškoknjižni postopek odločanja o vpisih v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, je pravilno navedlo v razlogih svoje odločitve o ugovornih trditvah udeleženke tudi sodišče prve stopnje in ob ponovni ugotovitvi izpolnjenosti pogojev iz čl. 148/I in II ZZK-1 pravilno zaključilo o neutemeljenosti udeleženkinega ugovora. Zato tudi s pritožbenim ponavljanjem ugovornih trditev pritožnica pravilnosti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. To tudi ne s pritožbeno novimi trditvami o možnem razlogovanju o razveljavitvi sklepa, na podlagi katerega je bilo v tem zemljiškoknjižnem postopku odločano in utemeljevanju le-tega z dopisom Vrhovnega državnega tožilstva z dne 14.4.2008 in vpogledom v spis N 26/97 Okrajnega sodišča v Žalcu, kar predstavlja navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbi, kar pa po določbi I. odst. 160. čl. ZZK-1 ni dovoljeno.

Sicer pa, kot je pravilno podučilo pritožnico v izpodbijanem sklepu tudi sodišče prve stopnje, tudi v postopkih, za katere zakon določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, določba II. in III. odst. 125. čl. ZZK-1 določa možnost odločanja tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga upravičenca, če ta takšen predlog vloži.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izpodbijano odločitvijo niso pripetile nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s čl. 366 ZPP, II. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kot mu to nalagajo določila 2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1.