VSRS Sklep X Ips 453/2009

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijske postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (revidenti) dne 30. 9. 2009 po pooblaščencu vložili revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujejo na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa), ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper sklep inšpektorice Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije z dne 29. 3. 2007. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP kot nedovoljene zavrgel pritožbe revidentov zoper odstopne vloge Zdravstvenega inšpektorata (1. točka izreka) in na podlagi 4. točke 129. člena ZUP zavrgel njihove pritožbe glede takojšnje izvršitve odločbe Republiškega sanitarnega inšpektorja z dne 24. 9. 1992, ker je bilo o tej upravni zadevi že pravnomočno odločeno. Tožena stranka je z odločbo z dne 12. 6. 2007 zavrnila pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega upravnega organa.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenti uveljavljajo, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7Revidenti zatrjujejo, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker neizvršitev pravnomočne inšpekcijske odločbe, s katero je bilo odločeno o varstvu pravic in pravnih koristi tožnikov, bistveno odstopa od sodne in upravne prakse ter pravne ureditve Republike Slovenije kot pravne države (2. člen Ustave RS). Po presoji Vrhovnega sodišča revidenti s takšnimi navedbami niso izkazali pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev po vsebini obravnavane zadeve, niso konkretizirali. Prav tako niso navedli opravilnih številk, niti predložil kopij sodnih odločb sodišč prve stopnje, v zvezi s katerimi naj bi bila v obravnavanem primeru podana neenotnost sodne prakse. Njihove navedbe o dovoljenosti revizije se nanašajo na upravne akte, ki niso predmet tega upravne spora. V tem upravnem sporu se presoja zakonitost procesnega sklepa prvostopenjskega upravnega organa o zavrženju nedovoljenih pritožb revidentov zoper odstopne vloge, in o zavrženju pritožbenih prijav revidentov, ker je bilo o stvari že pravnomočno odločeno.

8Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revidenti s sicer obsežnim zatrjevanjem, da ima izpodbijana odločitev zanje hude posledice v obliki težko popravljivih posledic za njihovo življenje in zdravje ter s sklicevanjem na priloženo mnenje Inštituta za varovanje zdravja RS z dne 9. 9. 2004, trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije niso izpolnili. Stanje, ki ga revidenti opisujejo kot hude posledice, po presoji Vrhovnega sodišča ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Njihove navedbe se namreč nanašajo le na hude posledice, ki bi revidentom eventualno lahko nastale kot posledica drugih postopkov, ki pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu, v katerem zavrnitev tožbe zoper procesni sklep o zavrženju pritožb oziroma prijav revidentov niti ni mogla povzročiti hujših posledic.

9Ker revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.